Prve celice, ki so nastale v biotski evoluciji, so bile preprostejše od celic, katerih sestavne dele smo pravkar spoznali. Zagotovo pa so imele precej manj organelov. Ker so bile verjetno podobne današnjim bakterijam, si jih na podlagi poznavanja zgradbe bakterijske celice nekoliko laže predstavljamo. Te celice še niso imele jedra, zato jih imenujemo prokariontske (predjedrne) celice. Prokariontska celica ima en sam kromosom, ki je prosto v citoplazmi. Zanj je značilno, da je obročast in zvit v klobčič. Zato nima niti začetka niti konca. Poleg tega ni povezan z beljakovinami, ki bi ga varovale pred škodljivimi vplivi iz okolja. Tudi zgradba citoplazme je veliko preprostejša kot pa v celicah, ki so se razvile pozneje v biotski evoluciji. Nekateri encimi, ki razgrajujejo visokoenergijske snovi in sproščajo energijo, so prosto v citoplazmi. Drugi so vgrajeni v nagubano plazemsko membrano. V notranjosti prokariontskih celic torej ne najdemo posebnih membranskih tvorb. Zato nimajo niti endoplazemskega retikuluma, niti plastidov, niti mitohondrijev in niti Golgijevega aparata. Edini organeli, ki jih imajo tudi prokariontske celice, so ribosomi. Le redki prokariontski organizmi (cianobakterije), ki so sposobni absorbirati svetlobo za fotosintezo, imajo že znotrajcelične membrane s fotosintetskimi barvili.