»Premalo si oblečen,« je teta Slavka zatežila še meni. Zahtevala je, da si pod bundo oblečem pulover. Gluh za njeno priganjanje sem stekel za stricem Romanom. Na planem me je objel nočni mraz. Šel je do kože, zato sem povsem nagonsko segel k ovratniku bunde in si ga pritisnil k telesu. Mrzle snežinke, gnane od vetra, so me bičale v obraz. Na topli koži so se mi topile in me še dodatno hladile. V sneg sem se pogreznil do kolen in čez. Mukoma sem sledil stricu tistih nekaj korakov do vogala hiše, od koder sva lažje ocenila položaj zrušenega drevesa. S pogledom sva spremljala snop žarkov, ki je potoval po nagnjenem deblu do strehe in nazaj.