Ne, to se je zgodilo spotoma. Pri pisanju imam rad v mislih določenega igralca. Tako smo iskali nekoga in sami sebi rekli: Hej, to bi lahko bil lik Emily Watson v filmu Lomeči valove . Ta vrsta iskrenosti in odločnosti... In tako smo imeli za delovno verzijo v mislih njo. Kasneje pa smo se vprašali: "Zakaj ne?" V nekem intervjuju je izjavila, da bi želela delati z menoj. Napisali smo lik zanjo in ga imenovali Emily. Takrat sem stopil v kontakt z Emily Watson. Srečali smo se in všeč ji je bil scenarij. Nekajkrat smo se še sestali v Parizu in Londonu. Vaje so bile v francoščini in uvidel sem, da se bo na ta način izgubil njen talent, zato sem napisal verzijo scenarija, ki se začne v Angliji: glavna junakinja tam odrašča in se potem preseli na Montmartre. Ona je bila še vedno v igri. Prvi dan priprav na produkcijo pa sem prejel njen klic, v katerem mi je sporočila, da se je iz osebnih razlogov odločila, da ne bo igrala v filmu. Ni želela zapustiti svojega doma za pol leta, to je bilo zanjo predolgo. Morali smo se vrniti na začetek. Ponovno smo predelali scenarij, tako da se zgodba povsem odvija na Montmartreju. Toda ime je ostalo. Samo da je sedaj Emily postala Amélie. Začel sem z avdicijami v Franciji, in nekega dne, medtem ko sem šel mimo plakata, me je zaslepil par temnih oči, blesk nedolžnosti, nenavadna drža: to je bila Audrey Tautou na plakatu za Venus Beaute . Organiziral sem sestanek z njo. Prišla je na poskusno snemanje. Po desetih sekundah sem vedel, da je prava igralka za to vlogo.