bazičnega ravnotežja v telesu ta meritev ni pomembna. Pri kroničnem zakisanju se v vezivnem in medceličnem tkivu odlagajo odvečne kisline, ki jih lahko določimo na temelju sprememb otrdelosti podkožnega tkiva. Odvečne kisline se vežejo z različnimi organskimi snovmi ter odlagajo v podkožnem tkivu in povzročajo otrdelost podkožnega tkiva. Znaki acidoze se ne kažejo kot jasna znamenja, saj lahko podkožno in medcelično tkivo vsebuje že velike količine odloženih kislin, ne da bi se pojavili drugi simptomi ali bolečine. Številne posledične težave kronične zakisanosti se pojavljajo počasi v obliki različnih kroničnih obolenj in jih le redko pripisujejo kronični zakisanosti. Kakšna prehrana nas zavaruje pred zakisanostjo telesa? Človek je po svoji genski zasnovi prilagojen na pretežno rastlinsko hrano, ki vsebuje zeli, različne vrste zelenjave, semena, sadeže in le na skromen delež beljakovinske in ogljikohidratne hrane. S hitro spremenjenim načinom življenja po agrarni revoluciji se je spremenila tudi prehrana; po udomačitvi živali in kultiviranju raznih žit se je spremenilo tudi razmerje hranilnih snovi v dnevni prehrani v korist beljakovin in ogljikovih hidratov. Vse več je debelih ljudi in čedalje manj suhih – kljub vedno večji obsedenosti z dietno prehrano in fitnesom. Izravnana in bazično bogata prehrana ima gotovo zelo pomembno vlogo pri vzdrževanju naravnega kislinsko-bazičnega ravnotežja. Pri prehrani je pomemben delež živil, ki med presnavljanjem povzročajo nastajanje kislin, na primer beljakovin. Telo sámo ne proizvaja bazičnih snovi, zato je človek odvisen od stalne oskrbe z bazičnimi hranilnimi snovmi, ki so v sadju, zelenjavi, solati in drugih rastlinskih vrstah hrane. Delež bazičnih živil mora presegati vse ostale hranilne snovi vsaj v razmerju 70 : 30. Prav tako je treba skrbeti, da je hrana pravilno pripravljena (ne predolgo kuhana), da čim bolj zmanjšamo izgubo bazičnih snovi. Glede na kislinsko-bazično ravnotežje je priporočljivo uživati zmerno količino nevtralnih maščob in ogljikovih hidratov, ki vsebujejo energijo in ne vsebujejo bazičnih snovi. Prav tako se moramo izogibati sokovom in sladkanim gaziranim pijačam, ki vsebujejo fosforno kislino, pitju kave in alkoholu. Zaradi izločanja številnih kislin in drugih odpadnih snovi skozi ledvice pa moramo zaužiti dovolj žive vode, ki je po svoji kemični naravi bazična in prinaša telesu energijo ter tako olajša delo izločevalnih organov. Koža je naš največji izločevalni organ, saj ob primerni telesni dejavnosti ali potenju izloča odvečne kisline in odpadne snovi iz telesa ter tako pomaga pri razkisanju telesa. Kakšna je vloga vode? Premalo poudarjamo pomen žive izvirske vode, ki ima zelo pomembno vlogo pri uravnavanju in vzdrževanju notranjega ravnotežja. Živa voda opravlja številne funkcije zaradi njenih fizikalno kemičnih sposobnosti, kot so antioksidacijska sposobnost in sposobnost nevtraliziranja kislin, nastalih med procesi presnove. Vsa živa bitja namreč pridobivajo energijo iz procesov oksidacije in redukcije – s prenosom elektronov iz snovi v katerih so labilnejši v snovi v katerih so čvrsteje vezani. Vlogo vode v telesni kemiji danes pripisujejo ohranjanju kislinsko-bazičnega ravnotežja, njeni vlogi pri sodelovanju v reakcijah hidrolize in fotosinteze, medtem ko so bile do danes zanemarjene vse njene druge funkcije, kot je sposobnost pospeševanja številnih kemičnih reakcij in izgorevanja. Voda ima torej dvojno pomembno vlogo: vlogo oksidanta za pospeševanje izgorevanja in vlogo antioksidanta za reduciranje kisika. Kako zdravimo zakisanost? Za terapijo acidoze poznamo več načinov, ki so nujno potrebni za trajno vzpostavitev kislinsko-bazičnega ravnotežja: izenačitev bazičnih mineralnih snovi s primerno hrano in dodajanjem primernih bazičnih mineralnih snovi;