Če ločimo didžeje na te, ki sebe jemljejo za najprimernejši medij med producenti in publiko, in one, samozavestnejše ali le narcisoidnejše, ki so vzeli bolj poljudni kot v zadnji instanci točni motto didžej je umetnik zares in povečini vrtijo s svojih vinilov (primerjaj: Jeff Mills s fani), se gospod Stoll uvršča med zadnje primerke. Kar mu verjetno ni težko glede na število izdaj pri bolj insiderskih firmah in, ne nazadnje, za NovaMute, kjer ste ga spoznali pod imenom The Blunted Boy Wonder. Pomembnejši od števila izdaj, pa tudi od števila na pričujočem ploščku premešanih vinilov (le zmernih sedemnajst naslovov) se zdi Stollov občutek za tempo in tok pripovedi, ki se pri manj zvitih in nestrpnejših jezdecih zlahka sprevrže v “podebljavanje”, nizanje bolj in bolj bombastičnih, napadalnih, brutalnih, brezobzirnih tehno viž, kar se zaradi prilagodljivosti človeških čutov na dražljaje in omejenosti snovi ne more končati drugače kot z zasičenjem. Tu, kjer je treba včasih prirezati in drugič poudariti globino bas bobna, staviti v ospredje ta ali oni šum, se z mero poigrati z v mešalki vgrajenimi efekti, izbrati gorivo in zavore, da stvar steče, pa je Stoll na svojem terenu - sodeč po podtalnem odmevu v kakem opuščenem skladišču ali betonski hali. Vzoren tehno miks. (jk)