Z izdelavo profilov DNK ugotavljajo tudi genetsko pestrost v populaciji. »Prvi rezultati kažejo, da je genetska pestrost primerljiva s pasmami, ki štejejo veliko več osebkov. Kot kaže, so migracije psov drugih pasem v populacijo kraševca, heterogenost genskega materiala ob formiranju pasme in relativna mladost pasme prispevale k temu, da je v današnjem kraševcu zajet dokaj pester genetski material, kar je pomirjujoče. Alarma, da imamo opravka z drastičnim ožanjem genetske pestrosti populacije oziroma ogrožanjem pasme z vidika hitrega ožanja genetske baze, še ni treba sprožati,« razlaga Dovč in poudarja, da gre za relativno mlado pasmo. »Če pogledamo fenotipe psov, vidimo, da je njihov videz še vedno dokaj različen, to velja tako za njihov habitus kot tudi barvni vzorec. Opravka imamo s heterogenostjo, ki nakazuje, da pasma še ni popolnoma konsolidirana, zagotovo pa gre za pasmo, ki je prilagojena lokalnim razmeram na območju Krasa, kjer je kraševec kot delovni pes imel svoje mesto,« razlaga Dovč. Profile DNK bodo uporabili tudi za izdelavo primerjave z nekaterimi podobnimi ali po izvoru sorodnimi pasmami ter opredelili genetsko razdaljo populacije kraševca do šarplaninca, tornjaka in drugih pastirskih psov. S tako pridobljenimi podatki bodo lahko svetovali vzrediteljem in preprečevali tista parjenja v sorodstvu, ki bi utegnila voditi do pojava neželenih lastnosti, ter tako pomagali ohraniti obstoječo genetsko pestrost. Na podlagi rezultatov analize populacije bodo poskušali določiti pse, ki predstavljajo zanimiv, redek in kakovosten genetski material in bi jih bilo smiselno uporabljati za nadaljnji razplod. Tako bi postavili temelje za znanstveno podprto rejsko politiko slovenske avtohtone pasme.