Izguba noge je Potovrhčana zelo prizadela in mu korenito spremenila življenje. Do takrat je bil vajen trdega dela od rane zore do poznega mraka, rad pa je tudi zaplesal. "Le pol človeka me je še. Nimam ene noge in enega očesa, hvala bogu, da imam roke, da pletem in si tako preganjam dolgčas," pravi Vide. Plesti se je naučil še kot fantič. "Pozimi, ko ni bilo dela zunaj, smo otroci pletli peharje, oče pa nam je dajal vitice." Njegovi peharčki so trdni in trpežni. Osnova je trdno dno brez luknjic. Slamo, ki je zelo trda in mu jo s Pangrč Grma prinese njegov bratranec, najprej povije z vrvjo, nato jo pomoči v toplo vodo, da se omehča, da jo lahko zvija. Vse skupaj poveže s plastičnim barvnim trakom, ki pa mu ga, žal, počasi zmanjkuje. "Zelo bi bil vesel, če bi mi kdo pomagal ali pa sporočil, kje bi lahko brezplačno dobil te plastične trakove," se je pridušal.