Začnimo s težo, izraženo v karatih. Skok v zgodovino pove, da so kot prvo težinsko mero uporabljali seme rožičevca, ki ima redko lastnost, da suho ohranja relativno konstantno težo, ki jo danes poznamo kot 1 karat (angl. carat) in je vedno podana na dve desetinki natančno. Kot zanimivost naj povemo, da se s karati (angl. karat) označuje tudi čistina zlata, le da slovenski jezik ne loči pisave ali izgovorjave te merske enote, ki pa vsebinsko pove nekaj popolnoma drugega in je zato ne smemo enačiti s težo kamnov. V razmislek naj vam postavimo vprašanje, ali je cena 1 ct težkega diamanta še enkrat višja od cene 0,50 ct težkega. Odgovor je seveda ne. Večje diamante v naravi najdemo redkeje, kar pomeni, da bo (ob predpostavki, da so barva, čistina, in kakovost brušenja enaki) 1 ct težak diamant več kot dvakrat dražji od tistega s težo 0,50 ct. Čistina se nanaša na nepravilnosti v diamantu samem, te nastajajo z oblikovanjem kamna v zemlji in se kažejo kot drobceni mehurčki, oblački ali razpokice v diamantu. Strokovnjaki jo ocenjujejo na podlagi čistinske lestvice, ki temelji na vidnosti nepravilnosti diamanta pri 10-kratni povečavi in proporcionalni teži 1 ct. Nečistoče so s prostim očesom vidne le v diamantih, ki sodijo v najnižja čistinska razreda, to sta SI2 (zelo majhna inkluzija) ali I (inkluzija). Popolnoma čistih (razred F, angl. flawless) je v naravi le malo diamantov, zato so le-ti toliko več vredni, čistina pa ne samo, da močno vpliva na ceno kamna, pač pa veliko pove tudi o ranljivosti njegove strukture - manj čisti diamanti so bolj nagnjeni k temu, da počijo, čeprav se to resnici na ljubo ne dogaja pogosto. Nadalje se ustavimo pri kakovosti brušenja, od katere je odvisen sijaj diamanta. Dobro brušen diamant, katerega razmerja kotov in ploskev so blizu idealnim, omogoča žarku svetlobe, ki prihaja iz zgornjega dela v notranjost strukture diamanta, da se razlomi v barvni spekter ter se nato v svoji polni moči s čim manj izgube spet vrne skozi zgornje ploskve kamna v obliki čudovito prelivajočih se mavričnih barv. Brušenje zahteva visoko usposobljenega strokovnjaka z izjemno natančno roko, katerega delo traja več ur, nemalokrat pa celo dni. In ker je bolj kot ohranjanje teže naravnega, nebrušenega diamanta cilj doseči maksimalen možen sijaj kamna, moramo pri višini cene poleg kvalitete brušenja upoštevati tudi vloženo strokovno znanje in čas brusilca ter izgubo teže. V zvezi z brušenjem naj omenimo še različne oblike; brušeni diamanti so na primer lahko okrogli, kvadratni, ovalni, hruškasti... Najpogostejša oblika brušenja je briljant, okrogel diamant, katerega brušenje je od vseh oblik najbolj simetrično, kar omogoča, da odseva skoraj vso svetlobo, ki prihaja vanj in zato daje največji lesk. Poleg osnovnih danes najdemo še številne fantazijske oblike brušenja diamantov, tako imenovane "fancy shapes", ki pa imajo svoje zakonitosti, po katerih se določa kakovost brušenja. Za konec posvetimo nekaj pozornosti še četrti lastnosti diamanta - barvi, ki se nanaša na stopnjo brezbarvnosti kamna. Ker so brezbarvni kamni redki, so bolj dragoceni (in seveda dražji). Opozoriti pa moramo na izjemo - barvne ali "fancy colour" diamante. Le-ti so še redkejši in še dražji. Kot primer naj navedemo iztržek dražbe iz leta 1987, kjer so naravno obarvan rožnatordečkast diamant teže vsega 0,95 ct prodali za neverjetnih 800.000 USD za karat. A vrnimo se nazaj k brezbarvnim diamantom. Njihova barva se ocenjuje s pomočjo barvne lestvice z razredi od D (najbolj brezbarven) pa vse do Z, kjer so diamanti že rahlo rumenkaste barve in zato za draguljarstvo nimajo posebne vrednosti. Barvne razlike so sicer komaj opazne in na prvi pogled je zelo težko videti na primer razliko med barvnim razredom E in F. Prav zato strokovnjaki barvo ocenjujejo pod skrbno nameščeno svetlobo in jo primerjajo z veliko mero natančnosti. Na splošno bi lahko rekli, da so diamanti od razreda D pa vse do razreda H skorajda brezbarvni, medtem ko je pri razredu I, J in K že prisotna rahla obarvanost, ki se od tod naprej še stopnjuje. Ko boste torej naslednjič stali pred izložbenim oknom, v katerem se bodo lesketali diamanti, in se zdrznili ob njihovi ceni, se spomnite, koliko truda številnih strokovnjakov je vloženega v njihovo podobo.