Napredovanje računalnikov in tiskalnikov mu je omogočilo, da je mogel svoj svet nenehno se spreminjajočih kombinacij na barvnem monitorju tudi natisniti v barvah. Toda tudi barve niso mogle vstopiti v ta svet brez premišljene teoretske utemeljitve. Tu se je oprl na Mondrianovo barvno teorijo, po kateri se barve delijo na barve (rdeča, rumena, modra) in nebarve (bela, črna, siva). K različnim likovnim kombinacijam, ki jih Zajec imenuje lik, figura in ozadje, se pridruži možnost obarvanja likov, ki jih podobno kot like in njihove kombinacije določi računalniški program. »Naključnost tako ni več arbitrarna, ampak je vgrajena v proces ustvarjanja,« pojasnjuje avtor. Svojčas je za ilustracijo procesa, ki ga je imenoval »logični trenutki v barvah«, sam obarval podobe ali jih napravil v obliki kolaža.