V novogoriškem Hit paviljonu je, od 7. decembra do 31. januarja 2007, na ogled razstava slikarja Andraža Šalamuna. Umetnika je predstavil likovni kritik Andrej Medved, ki je njegova dela opisal kot nebesne konfiguracije z mnogimi upodobitvami, telesa najrazličnejših oblik, nekakšna mirabilia različnih barvnih vrednosti in stanj. Galerijo napolnjujejo platna izjemno velikega formata, prostor obkrožajo kot veličastni menhirji in ga spreminjajo v sodobno svetišče, ki se zgleduje po tistih iz začetka časov, kjer nastopi stanje poglabljanja, zazrtosti v moč narave. Barvni madeži so kot ognjevite gmote, stanja neskončnosti, ki se prepletajo s temo in ustvarjajo igro chiaroscura. V njih se rojeva nekakšna prvinskost, ki izhaja iz človekove notranjosti, njegove povezanosti z elementi, iz njegovega čutenja, odnosa do materialnega in duhovnega. Šalamunovi rdeče-oranžno-rumeni oblaki ter nebesna telesa, ovita v hieratične, svečeniške vijolične tone, se dvigujejo in lebdijo nad temno, težko zemljo visoko v ozračju, prehajajo v novo dimenzijo, ožarjajo celoten prostor. Medved jih opredeljuje kot substance brez oblike in trajne čvrstosti, gostote. Slike po njegovem mnenju nasprotujejo vsaki imitaciji, so posledica, rezultat umetnostne resnice. Šalamunov pristop do platna je kot religiozno videnje. Slikarjeva pripovednost raste iz ekspresije, ki meji na abstrakcijo, a se ji noče popolnoma prepustiti. Mogočne barve ustvarjajo pomenske asociacije, iz njihove prevlade nad formo nastajata simbolizem ter alegoričnost. Ognjena rdeča prevladuje nad temo s svojo strastnostjo in globino, modro vijolična pa se strogo in dogmatično postavlja v jukstapozicijo. Nasičenost tonov povzroča premikanje gmot, prepuščena jim je intenzivnost čutenja. Andraž Šalamun se je najprej približal konceptualni umetnosti. V šestdesetih in sedemdesetih je deloval kot član skupine OHO, šele nato se je posvetil slikarstvu. Rodil se je v Ljubljani leta 1947 in diplomiral na Filozofski fakulteti leta 1975. Ukvarjal se je tudi z body-artom, bil je eden začetnikov te smeri, v osemdesetih letih pa je postal eden vidnejših predstavnikov “nove podobe” v Sloveniji. V slikarstvu se rad poslužuje monumentalnih platen, skozi katera pride do izraza vsa likovna moč, ustvarjalnost. Šalamun živi in dela v Kopru, prisoten je na številnih skupinskih ter samostojnih razstavah, doma in v tujini. Prejel je pomembna priznanja, med temi so mu leta 1993 podelili nagrado Prešernovega sklada za slikarstvo. / Katarina Brešan