V odgovoru na tožbo tožena stranka meni, da je znak znamke tožeče stranke podoben znaku znamke vložnika ugovora. Strinja se, da ima barva znakov oz. znamk lahko pomembno vlogo pri prepoznavnosti znamk ali pri določanju dominantnih delov znamk. Vendar pa samo dejstvo, da znak vsebuje barvo, še ne pomeni, da barva predstavlja najpomembnejši element znaka. Načeloma je povprečni potrošnik pri znamkah najbolj pozoren na besedilo znamk, in barve (grafične elemente) velikokrat dojema kot okrasne elemente. Tudi v danem primeru povprečni potrošnik znak znamke tožeče stranke ne bo dojemal kot zgolj modra-oranžna barva, ampak kot „AWK AMBIENTE“. Urad se ne strinja, da je beseda „AMBIENTE“, ki je glede na bazo Romarin (mednarodna baza registriranih znamk) podana v oranžni barvi (ne pa v roza barvi), slabo razvidna. Če znak vsebuje nežnejšo barvo oziroma odtenek barve, to še ne pomeni, da si imetnik znamke ne bi želel, da se ta izrazito svetlejši del ne bi videl. Gre za barvni kontrast ali pa lahko gre za opis lastnosti blaga (npr. nežen vonj). Gre torej za način grafične upodobitve in zgolj zaradi nežnejšega odtenka barv črk, le-teh ne moremo enostavno spregledati. Beseda „AMBIENTE“ je iz celote znaka zelo opazna in jo povprečni potrošnik vsekakor ne bo zanemaril. Beseda „AMBIENT“ ni generična oziroma opisovalna in ima zato razlikovalno sposobnost. O generičnih besedah oziroma slikah govorimo takrat, kadar ima določena beseda ali slika nek pomen za točno določeno blago npr. beseda pivo ali blago pivo. Za generično besedo ali sliko je značilno, da se na trgu uporablja oziroma pojavlja samo ta beseda ali slika za označevanje določenega blaga ali storitev, ne pa kakšne druge možne alternativne besede. Sklepno predlaga, da sodišče tožbo zavrne.