leblagovnico, so začarale svinčnike; stara čarovnica je vanje poskrila kupe pravljic in pripovedk, medtem ko je najmlajša nad svinčniki nerodno razbila skladovnico stekleničk z dišavami. In kaj zdaj? Le kdor se bo pridno učil, bo v roke dobil začarani svinčnik in bo lahko čez mnogo let napisal pravljico. Začela se bo nekako takole: “Nad mestom so se tistega dne prignetli črni oblaki...” Prav tako, kot je pravljico začel Pasarit - novodobni čaralec besed... V knjigo je izlil svojo likovno in besedno ustvarjalnost. Ilustracije v barvnih kontrastih, s pogosto rabo temnih modrosivih ali črnih odtenkov, živordeče in limonasto rumene, kot da pričarajo podobe klasičnih pravljic kakega Grimma ali danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena! Pravljice, kjer je včasih ponagajal kak škratek, se odlikujejo po izraznem bogastvu, iz katerega se bo rad učil tudi odrasli bralec. Avtor spretno uporablja glagol (npr. trdoglaviti, polakomniti se, prihlačati), vnaša manj uporabljene izraze, predvsem pa preseneča z živostjo metafore in metonimije. Nedvomno bodo tudi malčki, katerim so pravljice namenjene, uživali ob opisu avtomobilov, ki so “železni in drveči konji” ali “štirikolesni pripomočki” ali še “gromozanske kovinske pošasti”. Če naj navedem še kak primer: “....izpod šumeče odeje so pokukale zaspane oči.”, “Sprva so se porasla lica belega kosmatinca nekam čudno zazrla vanj.” “Kovinski obrazek se je razveselil...” Skratka, besedne čarovnije bodo v magični ris uročile vsakogar, ki verjame v neizmerno svobodo domišljije. Začarale bodo staro in mlado (bralstvo). Majda Artač Sturman