V Klubu Nove revije na Cankarjevi 10/b v Ljubljani so v četrtek v klubskem razpoloženju predstavili razstavo dvanajstih akvarelov Emerika Bernarda, ki jih je kot Vinjete za Andreja Medveda prispeval v knjigo Labirinti. Dogodek pa je bila tudi predstavitev sedme desetjezične knjige iz zbirke Dvanajst, ki izhaja pri Založbi Edina (glavna urednica je Tatjana Pregl Kobe). Dvanajst barvnih reprodukcij lovi sozvočje z Medvedovo poezijo, natisnjeno celo v kitajščini; v klubu jo je v tem jeziku recitirala Wang Huiqin. V knjigi je tudi deset portretnih fotografij vsakega od obeh avtorjev, ki jih je prispeval mojster fotografije Tihomir Pinter, in dva eseja (o literarnem ustvarjanju pesnika Andreja Medveda piše Boris A. Novak, o likovnem ustvarjanju slikarja Emerika Bernarda pa Milček Komelj). Knjige odlikujejo na poseben način spisane avtobiografije protagonistov, Preglova pa je poudarila tudi presežno vrednost vsake od knjig - pomenijo svojevrstne pesniške retrospektive. Občinstvo je pozorno sledilo uvodu Nika Grafenauerja, do kratke besede pa je v prvi uri predstavitve prišel tudi Emerik Bernard. »Razmišljanja so tista, ki me povezujejo z Andrejem, in v tem čutim največ zadovoljstva,« je povedal. »Moja dela so se morala diakonsko prilagoditi njegovim pesmim, da bi jih spremljala tiho, od zadaj.« Medved je povedal tri svoje nove pesmi, ki jih je Grafenauer ocenil kot njegove najboljše doslej.