potegnejo vase, da se znajde med zaljubljenima polžkom in mravljo, ob zajčku Detektivčku, v nagajivem vrtincu vragolij zajčka Direndajčka in ježka Pobalina, smeje se stonoginemu nakupovanju novih čevljev – izredno težkemu opravilu. V naslovni zgodbi mravlje, ki bi po vsej sili rada postala del živalskega vrta, a ji to ne uspe, začutim nespamet drobnega bitja, ki ne zna ceniti svobode. Neumna krava Cika uteleša pregovorno kravjo neumnost, ker ne zna ločiti različnih naravnih prebivalcev – zanjo so vsi enaki: kobilica, čriček, metuljček in ptiček, saj vsi skačejo ali letajo. Avtorica je pripovedi oblikovala s spretnim zamahom in fabulativno zgoščenostjo, znala jim je vdahniti aktualno noto (v živalskem svetu se pojavi telegram, govor je o sesalniku za prah, vesoljski ladji, infekciji). Med branjem mestoma naletim na kak pogovorni izraz (frleti, plav namesto moder idr.), spet se oglaša moja narava odrasle bralke. Odlika knjige Mravlja hoče v živalski vrt je vsekakor v harmoničnem spoju besedne in likovne govorice, kar bo pritegnilo tako mlade poslušalce branih zgodb kot tudi že samostojne osnovnošolce, ki so pogumno zakorakali v fantastični svet branja. Podoživljanje otroške sproščenosti je za odraslega prava Foto DPD dragocenost, ki se utrne v redkih trenutkih, pogosteje v predprazničnem in božičnem času. Tudi ob (skupnem) prebiranju dobre in lepe knjige. Majda Artač Sturman mi vrtačami, brazdami, griči spremenila v estetski element, ki ga še bolj poudarja groba, neobdelana tekstura platna. Dalmatinsko zemljo je umetnik skozi svojo interpretacijo spremenil v zaporedje barvnih ploskev, potez, madežev, slikal je tudi gorsko pokrajino, kamor je ravno tako rad zahajal. Loteval se je je bodisi z barvo kot risbo. Z linijo je poustvarjal silhueto hribov, ki je že nakazovala prehod k najbolj dramatičnemu in tragičnemu motivu njegovega opusa, vrsti slik in risb Nismo poslednji. Grozote, ki jih je videl in doživel v taborišču, je na brezkompromisen, direkten način prenesel na platno, trupla žrtev izražajo trpljenje sámo in nečloveškost njihovih krvnikov. Mušič se je vedno vračal še k drugim temam, tudi te so prisotne na razstavi, ponovno je posegal po začetnih motivih, slikal je interjerje, atelje, tihožitje. Stalen navdih mu je pomenila žena Ida, ki jo je prikazoval na številnih portretih. Umetnikov izjemno bogati opus predstavlja temelj slovenske moderne umetnosti. Zoran Mušič pa je s svojim delom in življenjem prekoračil nacionalne meje, vrednost in sporočilnost njegovega dela presegata čas in prostor. Katarina Brešan