Poslovni center Hit paviljon odpira svojo deseto, jubilejno, razstavno sezono s postavitvijo slikarja Vladimirja Klanjščka, ki bo na ogled do 25. marca 2007. Umetnik se predstavlja z deli iz zadnjih nekaj let, kjer ostaja zvest svojim briškim in kraškim motivom, s katerimi je globoko povezan. Spremljajo ga že od začetka njegovega ustvarjanja sredi šestdesetih, ko so bili nekoliko bolj prepoznavni, skozi različne faze abstrahiranja, vse do popolnoma nefigurativnega. Ponujajo mu neskončno možnosti in povezav s kmečkim življenjem, delom, navadami, naravo samo. Spreminja jih v simbole, dekoracijo, prefinjeno igro barv, oblik, ki nežno, nekoliko zabrisano prehajajo ene v druge. Njegova platna zaznamuje nekakšna umirjenost, lahkotnost, ki izhaja iz velike ljubezni do domačega kraja in se spreminja v zanimivo, privlačno abstrakcijo. Platna nosijo naslove, ki se nanašajo na realne motive in nakazujejo vir avtorjevega navdiha, naravo. Klanjščkova abstrakcija izhaja iz figurativnega, resničnega sveta. Ni tiste vrste umetnik, ki bi sledil modernističnim načelom, po katerih naj bi oblike nastajale same po sebi, naj bi izhajale iz sebe, brez nikakršnega nanašanja na zunanji svet. Njegove forme se spreminjajo v osebno doživljanje domače dežele, pokrajine, načina življenja, ki je z njo povezano, vzpostavljajo odnos s preteklostjo, sedanjostjo. Vse to sestavlja avtor v sveže, zračne kompozicije toplih, zemeljskih barv v rdeče-rjavem akordu. Prostor konstruira z lahnimi nanosi, z linijami, širšimi ali tanjšimi potezami in barvnimi ploskvami. Omiljena, a kljub vsemu intenzivna rdeča barva izstopa na svetli podlagi in slikam daje tudi določeno strastno, poetično noto. Pokrajina je zreducirana na bistveno, trto nakazuje samo poteza čez platno. Lebdeče forme tvorijo uravnoteženo ter obenem razgibano, dinamično slikovno površino nepravilnih barvnih mas in črt. Vladimir Klanjšček se je rodil leta 1944 v Števerjanu. Študiral je na pedagoški akademiji v Ljubljani, v Gorici pa je diplomiral na italijanski šoli za umetnost. Razstavljati je začel leta 1962 v Trstu. Od leta 1970 do upokojitve je poučeval likovno umetnost na slovenski nižji srednji šoli v Gorici. Poleg slikarstva se ukvarja še z ilustracijo ter knjižnim oblikovanjem. Živi in dela v Števerjanu. / Katarina Brešan