Tretji nagrajenec v zgodbi letošnje Nobelove nagrade za kemijo je Roger Tsien s kalifornijske univerze v San Diegu (UCSD), ki je zelen fluorescenčni protein izbrusil do popolnosti in pripravil dobesedno cel spekter proteinov. V njegovem laboratoriju so z mutacijami pripravili številne variante proteina, s katerimi so povečali stabilnost proteina in predvsem spremenili njegove optične lastnosti in pripravili tudi modre in rumene različice. Tsien je tudi ugotovil, da je za tvorbo fluorescence poleg strukture proteina potreben kisik, ki pa je skoraj vedno prisoten v bioloških tkivih. Proteinu GFP so določili prostorsko strukturo in pojasnili nenavadne lastnosti proteina z okoljem modificiranih skupin v sredici proteina. Zeleno fluorescenčnega proteina pa tudi s številnimi mutacijami niso uspeli preoblikovati v rdečega, za katerega so vedeli, da bi bil zelo uporaben zaradi velike prodornosti rdeče barve v tkivu. Tu so uporabili odkritje ruskih znanstvenikov Matza in Lukjanova , ki sta izolirala pet novih fluorescenčnih proteinov iz koral, med ostalimi tudi rdečega, ki pa zaradi tetramerne strukture ni bil tako uporaben za označevanje drugih proteinov. V Tsienovem laboratoriju so rešili tudi ta problem in rdeč protein preoblikovali v monomernega. Tako imamo danes na voljo celo barvno paleto proteinov z ustreznimi imeni – rumen, rdeč, pa tudi češnjev (»cherry«), paradižnik (»tomato«), sinjemodra (»cerulean«, se spomnite te barve iz filma Hudičevka v Pradi ?) ...