V Zeleni zbirki založbe Studia Humanitatis je izšlo ključno delo s področja likovne umetnosti, ki ga doslej nismo imeli v slovenskem jeziku: Traktat o slikarstvu Leonarda da Vincija s spremno knjižico, kjer so svoje razprave o da Vinciju prispevali fiziki, likovniki in filozofi Andrej Detela, Sašo Dolenc, Tomaž Jurca, Bogoslav Kalaš, Janez Strnad in Marko Uršič. Leonardo da Vinci, nezakonski sin kmečkega dekleta – oče je bil notar – je ena od velikih osebnosti človeštva; znan je na vseh družbenih področjih in v vseh predelih sveta. Njegovo Mono Lizo v Louvru častijo kot relikvijo! Bil je vsestranski genij, nadarjen slikar, kipar, naravoslovec, arhitekt in tehnik. Še posebno izjemna so njegova dela, ki so napovedala tehnične in znanstvene dosežke naslednjih stoletij in katerih modernost lahko v popolnosti razumemo šele v zdajšnji industrijski dobi. Šele ob upoštevanju širokega razpona Leonardovega delovanja spoznamo, zakaj so njegovi dosežki postali mejniki v razvoju človeštva. Leonardovo umetniško delo je nenehno sledilo znanstvenim raziskovanjem. Njegova umetniška ustvarjalnost je igrala veliko vlogo pri oblikovanju renesančnega pojmovanja sveta. Šele zdajšnje stanje znanosti in tehnologije pa dejansko omogoča uresničenje Leonardovih teoretičnih zamisli. Bil je prvi med umetniki, ki je v umetnost vpeljal novo ustvarjalno načelo – sintezo narave in razuma. Že okrog leta 1500 je razmišljal o barvni harmoniji. V naravnem pojavu barvne mavrice je videl razodetje narave. Na osnovi tega je sklepal, da so barvni sestavi, ki sledijo zakonitostim mavrice, medsebojno najbolj harmonični in skladni.