Skozi steklena vhodna dvokrilna vrata, ki so nakazana le z nadstreškom, vstopiš v hišo, v osrednji prostor brez vetrolova. Ta prostor poudarja nosilna stena, ki pa ni samo stena. "Ker te dočaka, naj izžareva dobrodošlico, zato naj bo topla, prijetna, od tod opečnato oranžne barve. Hkrati je večplastna; oblečena v barvano steklo odslikava prostor, ki se v odsevu poveže z zunanjostjo, ampak ne tako preprosto, kot to naredi zrcalo, kajti stena sliko predrugači po svoje. Tako je stena enkrat slika, drugič ogledalo," pojasnjuje navdih zanjo arhitektka.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Skozi skozi predlog; tožilnik
steklena steklen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
vhodna vhoden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik
dvokrilna dvokrilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, tožilnik
vrata vrata samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
nakazana nakazan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
le le členek
z z predlog; orodnik
nadstreškom nadstrešek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
vstopiš vstopiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 2. oseba, ednina
v v predlog; tožilnik
hišo hiša samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
v v predlog; tožilnik
osrednji osrednji splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
prostor prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
brez brez predlog; rodilnik
vetrolova vetrolov samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Ta ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
prostor prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
poudarja poudarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nosilna nosilen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
stena stena samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
pa pa priredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
samo samo členek
stena stena samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Ker ker podredni veznik
te ta kazalni zaimek; moški spol, množina, tožilnik
dočaka dočakati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
naj naj členek
izžareva izžarevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
dobrodošlico dobrodošlica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zato zato priredni veznik
naj naj členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
topla topel splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
prijetna prijeten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
od od predlog; rodilnik
tod tod splošni prislov; nedoločena stopnja
opečnato opečnato splošni prislov; nedoločena stopnja
oranžne oranžen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
barve barva samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Hkrati hkrati splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
večplastna večplasten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
oblečena oblečen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; tožilnik
barvano barvan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
steklo steklo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
odslikava odslikavati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
prostor prostor samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
ki ki podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
v v predlog; mestnik
odsevu odsev samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
poveže povezati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
z z predlog; orodnik
zunanjostjo zunanjost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
ampak ampak priredni veznik
ne ne členek
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
preprosto preprosto splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
naredi narediti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zrcalo zrcalo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
kajti kajti priredni veznik
stena stena samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
sliko slika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
predrugači predrugačiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
po po predlog; tožilnik
svoje svoj povratni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
stena stena samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
enkrat enkrat splošni prislov; nedoločena stopnja
slika slika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
drugič drugič splošni prislov; nedoločena stopnja
ogledalo ogledalo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
pojasnjuje pojasnjevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
navdih navdih samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zanjo zame osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, navezna naslonskost
arhitektka arhitektka samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: Delo Revije
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Revije
naslov: Ambient
avtor: neznani novinar