Med jedili, ki jih ljudje nesejo k blagoslovu, povsod srečamo jajca. Niko Kuret v svoji knjigi Praznično leto Slovencev pravi, da jih omenja že Valvasor. Vendar pa se njihova tradicija vleče že od 14. stoletja, ko nam listina iz nekdanjega samostana dominikank v Radljah poroča, da so razdelili na veliko soboto jajca vsem redovnicam. Jajce je indoevropski pomladni simbol, v krščanstvu pa je postalo simbol Kristusovega vstajenja in ga srečujemo med velikonočnimi jedmi vseh narodov s krščanskim izročilom. Jajce je simbol groba, kjer je bil zaprt Kristus. Kakor piščanček prebije lupino, ko se izvali, tako je tudi Kristus prebil lupino groba in vstal od mrtvih. Sicer pa so barvana jajca poznali že stari Kitajci in Egipčani. Perzijski novoletni praznik, ki ga praznujejo spomladi, se imenuje praznik rdečega jajca. Jajčne lupine so našli v prazgodovinskih grobovih, poslikana gosja jajca so dajali Rimljani svojim rajnim v grob.