Kot ugotavlja eden od analitikov, čigar razmišljanje je objavil Economist , lahko v Avstriji že preživiš dan, ne da bi ti bilo treba seči v denarnico. Glede na raznolikost brezgotovinskih plačilnih instrumentov, razširjenih v Sloveniji, kaj takega tudi pri nas ne bi bilo zelo težko. V zadnjem času sta Slovence od rabe gotovine še dodatno odvrnila dva dogodka: pred letom dni so uvedli provizije za dvig gotovine na bankomatih nematične banke, od 1. januarja 2007 pa naše žepe in torbice k tlom vleče teža evrskih kovancev. Zaradi provizije so se »stranke začele vesti racionalno«, so zapisali sestavljavci odgovorov na novinarska vprašanja pri NLB, ki prav tako predvidevajo, da se komitenti, ki nočejo odšteti nekaj evrskih stotinov za dvig na tujem bankomatu ali narediti nekaj korakov do bankomata NLB, »odločajo za brezgotovinsko plačevanje oziroma za plačilo nakupov s kartico«. Tudi pri SKB priznavajo, da je po uvedbi provizije število dvigov nekoliko upadlo (po drugi strani pa dodajajo, da se je povečal povprečni znesek dviga). A tako in tako ima večina strank v denarnicah zataknjene plastične kartice, pravijo v bankah. Pri SKB omenjajo »stabilno in solidno rast števila kartic«, ki se še poveča ob promocijskih akcijah. Približno tretjina strank SKB ima poleg debetne kartice še plačilno. V NLB je podobno: 32 odstotkov strank ima poleg osebnega računa (bančne kartice) še eno ali več plačilnih kartic. »Največja rast je v zadnjem obdobju pri posojilnih karticah,« so še sporočili iz NLB. Enako velja za elektronsko bančništvo – sodobne bančne poti, kjer se komitenti lahko izognejo uporabi gotovine.