V trebanjski občini se je tako badminton v pičlih štirih letih iz anonimnosti prebil tako daleč, da so se badmintonisti tako po množičnosti kot tudi po kakovosti in tekmovalnih uspehih postavili ob bok rokometnemu moštvu trebanjskega Akripola, ki se je letos spomladi uvrstilo v prvo državno ligo. V badmintonskem klubu Tom ne skrivajo želja, da bi Mirna v nekaj letih postala središče slovenskega badmintona. Menijo, da kraj, kakršen je Mirna, nikakor ne more imeti uspešnega prvoligaškega nogometnega ali košarkarskega moštva, lahko pa uspe v eni izmed individualnih športnih panog, s katero mora živeti in dihati cel kraj. Badminton je na Mirni v kratkem času pognal korenine in glede na zagnanost in vztrajnost članov kluba mirnski badmintonisti še niso dosegli svojega športnega zenita. Dobro je tudi to, da meje svojih ciljev ne postavljajo le na državni ravni, temveč gledajo daleč čez meje naše domovine. Tako sta bila Aleš Murn in Uroš Kirm letos 2 tedna na Danskem, ki je druga svetovna badmintonska velesila, medtem ko je Sašo Zrnec ta čas na dvomesečnem igralskem in trenerskem izpopolnjevanju v domovini svetovnih prvakov Indoneziji.