Kaj je pomembnejše za uspešno delovanje neke vlade? Ali to, da mandatar okoli sebe zbere ekipo slepo poslušnih ljudi, ki si ne upajo razmišljati s svojo glavo, da je ne bi izgubili (seveda ne dobesedno, pač pa svoj ministrski stolček!), ali da ima na razpolago ekipo sposobnih in - kot radi bolj učeno pravijo kompetentnih ljudi, ki ne bodo že vnaprej prikimavali svojemu vodji, pač pa si bodo prizadevali, predvsem z vidike stroke, s kritično distanco in manj s političnega zornega kota za uresničevanje makroekonomskih projektov in ciljev? Gotovo se ob porajanju vsake vlade, tudi Janševe, zastavljajo številnim takšna vprašanja, na katera razumljivo niti ne bi dobili enoznačnih odgovorov, pač pa dokaj pisano paleto. Od tistih, da je nujno, da ima prvi mož vlade poglavitno besedo, kar je povsem logično in sprejemljivo, saj je njegova tudi največja odgovornost za uspešno delovanje vlade za narodov blagor, do tistih na drugem polu, da naj bi bil predsednik vlade le nekakšen koordinator in kvečjemu prvi med enakimi. Janša je že s tem, da se je zavzel, da bi imel v vladi tudi predsednike strank kot ministre, nedvomno dokazal, da mu gre za avtoritarno vodenje vlade, kjer bo lahko operativno učinkovito discipliniral svoje podrejene. Saj naposled minister mora poslušati premiera, če se z njim ne strinja, se ve, kakšna je pot takšnega politika, ki ne uboga svojega šefa. Janša je ob predstaviti nove ekipe dejal, da upa, da bodo koalicijski partnerji delali za skupno dobro. Tako lahko samo upamo tudi državljani deželice na sončni stran Alp, da bi bilo za nas vse čim več sonca in ne le za nekatere, ki se vedno znajdejo na pravi strani…