Čeprav je bilo svetovno javno mnenje Jelcinovemu obračunu z deputati večinoma naklonjeno, je vse več tistih, ki so do tega postopka ruskega predsednika kritični. Jelcinove poteze seveda najbolj obsojajo komunisti in socialisti. Angleški Morning Star poroča, da želi Jelcin »na stežaj odpreti vrata kapitalistom«, Living Marxism opozarja, da v Rusiji črpajo nafto in plin ameriške družbe Anglo-Suisse, Phirbo Energy in Conoco ter da je bilo za Američane v Rusiji na kocko postavljeno »veliko več od njihovih naložb«, španski Diario 16 pa kritizira »avtoritarnega carja Jelcina« in objavlja besede generalnega sekretarja Socialistične delavske partije Španije Alfonsa Gera, ki ostro obsoja »špansko podporo pučistu«. »Kdor se je imel priložnost dalj časa pogovarjati z Jelcinom, ve, da je ruski car uresničil naklepe iz preteklosti. Podpora, ki so jo zahodne vlade dale Jelcinu, je sramotna in smešna. Ni jasno, ali so dejanje očitnega avtoritarizma podprle zaradi občutka odgovornosti ali iz strahu za svobodo.« Skeptični pa niso samo levičarji, pač pa tudi nekateri zahodni izpričani konservativci, ki opozarjajo, da se z Jelcinovim dejanjem Rusija znova približuje komunistični zablodi o »dobrih voditeljih« in oddaljuje od formalizma in spoštovanja pravil igre, ki šele omogočajo demokracijo. Tako na primer Aleksander Montin, eden od direktorjev Inštituta Harimann pri univerzi Columbia, Jelcinovo politiko imenuje »korak obupanca« in »državni udar«, ki ga je bilo mogoče izvesti samo z nasiljem in ki bo zato nujno privedel do polarizacije politične klime. »To ni recept za demokratično evolucijo. To ni način, da se vzpostavijo demokracija in demokratične institucije, in vsekakor ni način, da se vzpostavi tržni sistem, ki bi bil zasnovan na svobodi posameznika. Nihče ne more pohvaliti niti komunistov niti demokratov, ki se vedejo diktatorsko.« Posebne pozornosti je, kot poroča Glas Amerike, vredno tudi mnenje nekdanjega Carterjevega sodelavca Zbigniewa Brzezinskega, ki je prepričan, da »politični boji v Rusiji potekajo med različnimi nacionalističnimi verzijami avtoritarne vladavine, pri čemer je gospod Jelcin večji demokrat.« (Igor Mekina)