Leto 1968: Partija je bila začudena: mangupi, zakaj hudiča oponašate zahodne študente? Mar ne vidite, da zahodni študentje zahtevajo to, kar pri nas razvijamo že dve desetletji!?! Ko je šlo za študentsko upiranje kapitalizmu, tržni ekonomiji in potrošništvu, je imela partija sicer prav, toda pri tem je pozabila, da so šli ameriškim, francoskim, italijanskim, španskim, nemškim, pa tudi poljskim in češkoslovaškim študentom l. 1968 na živce predvsem avtoritarni sistemi, establišment, manipuliranje, represija, nasilna socializacija, večna adolescenca, ki jo poganjata brezposelnost in brezperspektivnost mladine, kult dela, produktivizem, militarizem in kakopak poneumljanje, ki da se začne v družini, nadaljuje v šoli in konča v službi. Ne, to ni bil boj za oblast - to je bil poskus, da bi se politično oblast ukinilo. Ali pa se jo podvrglo stalni, radikalni in neusmiljeni demokratični kontroli. Kar je ista stvar. To je bil prvi simultani poskus planetarne revolucije. In prvič se je revolucija začela v razvitih deželah post-industrijskega izobilja - in prvič s solidarnostjo do Tretjega sveta. Študentje so zahodne demokratične režime dobesedno prisilili, da so sneli demokratično masko in pokazali svojo brutalno, represivno, fašistoidno naturo.