Po eni strani gre za to, da še nismo imeli tako avtoritarnega predsednika vlade, kot je Janša, kar je kazal navzven s svojimi posegi v državno, civilno-družbeno in kapitalsko sfero, in navznoter, kako je vodil vlado, da je delovala trdno – Janša je vedno dosegel kompromis ali podreditev. Z njegovo politično umetelnostjo mu je uspelo obdržati koalicijo skupaj, vendar bi lahko dejali, da bi tudi ta koalicija, če ne bi bilo predsedovanja EU, razpadla pred novim letom: predsedovanje je tisto, ki je koaliciji podaljšalo življenje še za eno leto. Nerodno bi bilo namreč, če bi Slovenija predsedovala EU z vlado v odstopu, kajne? S tem si je Janša kupil dodaten čas, koalicija pa dejansko razpada in resnega vladanja je tako ali tako konec. Predsednik vlade v zadnjem času samo še potuje naokrog, uživa v svoji poziciji voditelja EU, medtem ko na notranjepolitičnem področju prevladuje samo še vegetiranje in čakanje na volilno kampanjo in novo vlado.