Ta del je eden najtežavnejših preskokov celotnega pisma kot tudi krščanstva oziroma katoliške cerkve nasploh. V nasprotju s pravoslavno in protestantsko cerkvijo, denimo, katoličani uveljavljajo takšno branje Svetega pisma, po katerem je papeška služba utemeljena na Jezusovih besedah iz evangelija o predaji nasledstva apostolu Petru, medtem ko v drugih dveh krščanskih cerkvah ne sprejemajo tovrstne zemeljske advokature ali zastopstva. Za ti cerkvi papež ne more biti vrhovna oblast in edini govornik za vse kristjane, ker je to zanje lahko le Kristus in edino on, ne pa morda človekova, četudi še tako avtoritarna oblast, je zanje jamstvo enotnosti krščanstva.