Prihodnji dan se odpeljeva na vzhodno obalo, ki ima dolge, bele peščene plaže. Obiščeva znamenito Rajsko plažo. Turistov je le za vzorec, objekti samevajo. V bližini domačinke nabirajo polže in školjke, kajti zaradi oseke je v dopoldanskem času to delo ugodno. V neposredni bližini so plantaže alg, ki jih izvažajo na Japonsko. Ženske jih čistijo v topli vodi, pri tem pa so zaradi močnega sonca oblečene in zaščitene s sončnimi očali. Z rahlo zamudo po naju pride dogovorjeni kombi. Vožnja je pestra, saj smo se po nekaj minutah zaradi defekta avtomobilske gume morali ustaviti. Pri vhodu v gozd Jozani izstopim, Bine pa se odpelje v mesto Zanzibar. Prijazen vodič pri vhodu mi razloži in opozori na nekaj posebnosti gozda. V njem je precej rdečega mahagonija, več vrst palm (dateljeva, kokosova, oljna, rafija, arica) in zanimivih praproti. Posebnost gozda sta prav gotovo ogromen rdeči mahagonij, imenovan Mama Mtondoo, star več kot 200 let, in opice rdeči kolubusi. Te opice živijo samo na Zanzibarju. Ker so visoko v krošnji, jih je težko fotografirati, kljub temu pa sem napravil nekaj posnetkov. Po končanem ogledu sem se odločil za štopanje nazaj. To je lahko zanimivo in tvegano, toda druge izbire nimam, kajti do mesta je 24 kilometrov. Ko prvič dvignem roko, mi ustavi motorist. Vožnja z yamaho za kros je pravo doživetje, še posebej, če te vozi lokalni gozdar Mwinjuma. Ko je slišal, da nisem obiskal gozda mangrov, ki je na nasprotni strani gozda Jozani, se je obrnil in me odpeljal do vhoda. V gozdu rastejo obalni tropski močvirski listavci, ki uspevajo v sladko-slanih vodah. Pomen gozda mangrov je v tem, da je zasidran na premikajočem se blatu in pesku ob obali in s tem preprečuje erozijo. Listavci so pomembni za prehrambeno verigo, kajti odpadlo listje se v vodi razkroji. Tam se nahajajo tudi redke ptice in kače, omenja se celo leopard, verjetno tudi zato, da bi privabljal čim več turistov.