John "Duke" Wayne se je II. svetovni vojni izognil, toda nikoli ni puščal dvoma, da jo je dobil on sam - v filmih. In s filmi. In ko je bilo vojne konec, jo je Duke še vedno dobival - v novih in novih filmih. Duke, eden izmed najbolj bučnih h'woodskih antikomunistov, je tudi trdil, da je Stalin leta 1949 na njegovo glavo razpisal nagrado. Hotel ga je likvidirati, zato je nadenj pošiljal svoje agente in ameriške komuniste, ki pa so jim vsi poskusi atentata spodleteli. Leta 1952 je atentatorje v studiu Warner razorožil kar sam! In zakaj ga je hotel Stalin likvidirati? Ker je bil prepričan, da je Duke tajno orožje ameriške vlade, hujše od atomske bombe! Stalin si je verjetno rekel: dokler je Duke živ, lahko Američani s filmi dobijo vsako vojno! In nekaj takega si je verjetno rekel tudi Duke, ko je leta 1952 sklenil, da bo vplival na volitve - s filmom, se razume. Da bi podprl Richarda Nixona, svojega političnega somišljenika, ki je tedaj - tako kot Duke - povsod videl komunistično zaroto, je posnel film Veliki Jim McLain, v katerem je igral agenta Kongresne komisije za protiameriške dejavnosti, ki na Havajih iztreblja peto kolono. In glej, no - film je sicer pogorel, toda Nixon je za 8 let postal ameriški podpredsednik. Duke je dobil vojno in rešil Ameriko. In ko je Nixon leta 1960 kandidiral za predsednika, je Duke osebno režiral Alamo, patriotski epos o ameriškem boju za svobodo in demokracijo. Duke je hotel reči: za ameriško nacionalno varnost lahko poskrbi le Nixon! Ni šlo - zmagal je John F. Kennedy. Stalin je v Dukeu videl preveč.