Zgodovinarji se še danes prepirajo o tem, ali se je Princip odločil za atentat sam, ali pa ga je k temu dejanju napeljal nekdo drug. Med preiskavo avgusta 1914 je povedal naslednje: »V časniku sem bral, da bo prestolonaslednik prišel v Bosno, pa sem rekel Čabrinoviću, da imamo zdaj priložnost, da izvršimo atentat. Misel, da bi izvršili atentat na prestolonaslednika, se je najprej porodila v moji glavi.« Princip se je zavezal, da bo priskrbel orožje, čeprav zanj ni imel denarja. Zato je le hodil po trgovinah in si ogledoval revolverje: »Tam sem našel več sistemov, med njimi sistem s kalibrom 9 milimetrov; ta bi mi ustrezal in je stal 60 dinarjev.« V Beogradu je pri sostanovalcu opazil, da ima ta pri sebi deset bomb, vendar se zanje ni odločil, ker je menil, da so preslabe. Pozneje niti preiskava v Sarajevu niti sodni proces nista mogla dokazati, da je šlo za zaroto, niti nista odkrila pobudnikov za atentat in tudi nista ugotovila, kako so zarotniki prišli do orožja.