»Deset minut Opeca mi je uničilo življenje,« je na procesu obžaloval Klein, ki se je desetletja skrival pred roko pravice, preden so ga leta 1998 ujeli v normandijski vasici. Toda nekdanji član skrajne levičarske organizacije Revolucionarne celice jo je še poceni odnesel, vsaj pri dolžini kazni. Čeprav je sodnika prepričal, da streli, ki so ubili libijskega in iraškega varnostnika in avstrijskega policista, niso prišli iz njegove pištole, zakon tudi za pomagače morilcev zahteva dosmrtni zapor. Za Kleina pa je sodnik privlekel iz naftalina že neveljavni zakon, ki skesanim obtožencem pošteno zniža kazen, če sodelujejo s preiskovalci. Klein se je pokesal že leta 1977, ko je reviji Spiegel po pošti poslal svojo pištolo, in je bil vse odtlej glavna priča, kakršne si preiskovalci lahko le želijo. Med drugim je pravočasno opozoril na nameravani atentat na predsednika berlinske judovske skupnosti Heinza Galinskega. V svoji leta 1979 izdani knjigi Vrnitev v človeškost pa je še bolj nazorno razkril temačne svetove mednarodnega terorističnega podzemlja in mladim, ki bi mu radi sledili, z opisom svoje osebne tragedije odsvetoval pot v slepo ulico nasilja.