V nedeljo, 22. oktobra 1995, so v New Yorku v stanovanju takratnega slovenskega veleposlanika pri Združenih narodih dr. Danila Türka pripravili odločilno kosilo naše novejše politične zgodovine. Prvič sta namreč skupaj obedovala predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in predsednik države Milan Kučan, ki sta si v konkurenčnem boju privoščila tudi hkraten obisk v ZDA. Na hitro improvizirano kosilo, ki ga je veleposlanikovi ženi Barbari (kot mladenka je plesala balet s poznejšim primabaletnikom Vojkom Vidmarjem) pripeljala ne najbolj uspešna veriga za catering, je že vlilo kanček nejevolje. Potem je sledila zdravljica, v kateri je gostitelj izrecno poudaril, da ne gre za zgodovinsko srečanje obeh predsednikov, temveč za prijetno nedeljsko kosilo, ob čemer pa je treba vseeno nazdraviti dnevu, ko se je predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek srečal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom. Kučan ni pogoltnil cmoka, temveč je dal vedeti, da poraza ob obisku ZDA ne bo kar tako požrl. Bil je še dosti slabše volje, ko je v predsobi Türkovega stanovanja zaslišal dame iz Drnovškovega kabineta, kako v domovino sporočajo časopisom, kaj se je zgodilo. Samo medklic iz zgodovinskega spomina, ki ni bil še nikdar zapisan: nekaj dni pred odhodom v ZDA je dr. Janez Drnovšek dobil grozilno pismo, v katerem je bila omenjena obletnica atentata na kralja Aleksandra v Marseillu, omenjen je bil takratni atentat na Kira Gligorova, makedonskega predsednika, pod pismo pa so se podpisali Beli orli. Beli orel na šajkači je bil znak medvojnih četnikov, ki se zdaj prištevajo med nekakšne osvoboditelje Slovenije. Po preverjanju se je grožnja izkazala za tako resno, da se je celo razmišljalo o nakupu blindiranega avtomobila za predsednika vlade, in svoje izkušnje pri varovanju pomembnih sta takoj ponudila Amerika in Izrael.