Kdo bi, denimo, vedel, kaj je bil tisti zadnji kamenček v mozaiku, ki je gospodu podpredsedniku do te mere dopolnil politično podobo Slovenije, da se je odločil za podpis na predženitovanjski pogodbi? Sam menim, da je ključno vlogo odigrala tatvina (za poštene ljudi) ali "tatvina" (za natolcevalce, ki omenjajo 100 milijonov dolga SLS) službenega avtomobila. To je moral biti res šok, še mene je pretreslo do obisti, ki nimam nič s tem, če seveda odmislim davke, iz katerih se plačujejo takšni "poceni najemi". Dobro, da ostali elementi sistema tako kakovostno delujejo. Kaj avto, kaj varnostne naprave, vse to je samo mrtva tehnika, človek je od nekdaj naše največje bogastvo! Kdo bi se lahko ubranil napadom zavisti ob misli na ljubečo pozornost, s katero za gospoda podpredsednika vsestransko skrbi njegova služba za stike z javnostmi: "Ne trepetaj, narod slovenski, tvoj dragi sin je živ in zdrav!", te magične besede ob prvih sporočilih o grozovitem nasilju nad vozilom, ki se je zaradi štirikolesnega pogona? tako zapisalo uporabniku v srce, da mu je menda v znamenje posebnega zaupanja prepustil v varstvo celo svojo denarnico s kreditnimi karticami, so pomirile vesoljno Slovenijo. No, dejstvo je, da bi bila v mnogih družinah poštena rihta, če bi ata prišli domov brez "tošeljna", ampak to so res čisto zasebne zadeve in moški šovinisti smo lahko samo veseli, če je nekomu od nas uspelo doseči to stopnjo obvladovanja domače oblasti.