Stari so tam, da pazijo na vnuke, ko mladi delajo ali ko gresta od hiše, pomirjajo jih, da sta mama in ata šla samo v trgovino in da jim bosta prinesla vsak ogromen bombon, ko se vrneta, in popoldne jih mladi poberejo z razdraženimi želodci. Takoj, ko so jih mladi dobili, so se začeli odrekati zanje in jim skušajo pred starimi očmi dati še več, kot so sami dobili, da jih ponižajo in da se preko tega odrešijo krivde, če je je slučajno vseeno kaj, čeprav menda deluje to samo vsako zase in ne naenkrat. Stari starši skušajo seveda vseeno tekmovati s tem, kot da gre za drugi krog, jim pokazati svojo prilagodljivost in popraviti vse nabrane krivice na vnukih. Pa mladim preseliti svojo nasoljeno modrost in pošteno lokavost, medtem ko se trudijo ti njim pokazati, kako se je svet od takrat, ko sta bili uporabni, spremenil, in kakšni sta moderna pamet in prevarantstvo. Samo ene od tukajšnjih starih modrosti ne morejo zares zanikati, ki pravi, da je človek, dokler ima starše, otrok.