Da je Nordkap postal norveška izpostava množičnega turizma številka ena, prepriča že pogled na mogočen, 5000 kvadratnih metrov velik objekt, ki so ga ob naraščajočem turizmu vgradili v pečino, povsem na koncu rta. V njem so sicer urejeni manjši muzej, razgledna točka, kapelica in kinodvorana, a kljub temu je namenjen predvsem gostinski dejavnosti, saj »jamski« bar, restavracija, kavarna, hotelske sobe in nepogrešljiva prodajalna spominkov (če sodimo po gneči in cenah v njej, prinaša astronomske dobičke) zavzemajo večino prostora. »Instant« turisti imajo za raziskovanje kamnitih prostranstev, arktične vegetacije, sto in več metrov visokih previsnih pečin, ribiških vasic in samotnih zalivov agencijsko skopo odmerjen čas, zato so najsevernejšo točko evropske celine prisiljeni »spoznavati« kar z dokumentarnim filmom na ovalnem platnu kinodvorane. Preden jih spet naložijo na avtobuse in odpeljejo novim dogodivščinam naproti, jim navadno ostane ravno še dovolj časa za fotografiranje pred kovinskim globusom, simbolom Nordkapa, in nakupe v prodajalni spominkov. Tak »vozni red« doleti domala vse obiskovalce, ki na skrajni sever pridejo v aranžmajih turističnih agencij.