V študentskih letih je stanovala v študentskem naselju (»V tretjem bloku!« je rada dodala). Študirala je angleščino in nemščino. Naselje je bilo po njenih besedah naravnost čudovito. Posebej čudoviti so bili sobotni večeri, saj so jih polepšali plesi v Konjušnici tako so rekli stari menzi. Tam je začela prepevati, a še bolj je uživala v plesu, zlasti bugivugiju, predhodniku rock'n'rolla. Še posebej je bila ponosna, kadar se je vrtela v čevljih, ki jih je dobila od tete iz Amerike. Poleg tega je takrat rada hodila v kino, včasih kar iz ene dvorane v drugo, tako zelo je uživala ob filmih. Prav film ji je za vedno spremenil življenje in jo poslal na pot pevske legende. Do takrat je bila namreč prepričana, da bo postala operna pevka. Potem pa je videla Ples na vodi z Esther Williams pravzaprav ga je videla dvajsetkrat in veselje do opere jo je minilo. Navdušila se je za zabavno glasbo. Pisalo se je leto 1953. Tako kot številni njeni vrstniki je tičala pred radijskim sprejemnikom ob poslušanju radia Luksemburg, začela zbirati plošče, pisati pesmi. V Slovenijo je začela prihajati ameriška glasba, nastali so prvi aranžmaji skladb Glenna Millerja in Duka Ellingtona.