HETHERINGTON IN PARKOVA (1993) OMENJATA RAZLIKO MED TEM, ALI JE TEORIJA NASTALA KOT REZULTAT BAZIČNEGA RAZISKOVANJA ALI IZHAJA IZ APLIKATIVNEGA RAZISKOVANJA. VEČINA TEORIJ JE NASTALA PO PRVEM PRINCIPU, ŠELE KASNEJE PA JE PRIŠLO DO RAZLIČNIH POSKUSOV PRENOSA TEORETSKIH SPOZNANJ NA PRAKTIČNE PROBLEME. ENA REDKIH TEORIJ, KI IZHAJA IZ PRAKTIČNEGA DELA, JE FREUDOVA PSIHOANALIZA. MENITA, DA RAZKORAK MED BAZIČNIMI IN APLIKATIVNIMI RAZISKAVAMI IZGINJA IN DA TUDI PROUČEVANJE PRAKTIČNIH PROBLEMOV PRISPEVA K RAZUMEVANJU RAZVOJA OTROK.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
HETHERINGTON HETHERINGTON samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
IN in priredni veznik
PARKOVA Parkov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
1993 1993 glavni števnik; arabski zapis
OMENJATA omenjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
RAZLIKO razlika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
MED med predlog; orodnik
TEM ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
ALI ali priredni veznik
JE biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
TEORIJA teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
NASTALA nastati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
KOT kot podredni veznik
REZULTAT rezultat samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
BAZIČNEGA bazičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
RAZISKOVANJA raziskovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
ALI ali priredni veznik
IZHAJA izhajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
IZ iz predlog; rodilnik
APLIKATIVNEGA aplikativen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
RAZISKOVANJA raziskovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
VEČINA večina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
TEORIJ teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
JE biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
NASTALA nastati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
PO po predlog; mestnik
PRVEM prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, mestnik
PRINCIPU princip samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
ŠELE šele členek
KASNEJE kasno splošni prislov; primernik
PA pa priredni veznik
JE biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
PRIŠLO priti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
DO do predlog; rodilnik
RAZLIČNIH različen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
POSKUSOV poskus samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
PRENOSA prenos samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
TEORETSKIH teoretski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, rodilnik
SPOZNANJ spoznanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
NA na predlog; tožilnik
PRAKTIČNE praktičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
PROBLEME problem samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ENA en zaimkovni števnik; besedni zapis, ženski spol, ednina, imenovalnik
REDKIH redek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
TEORIJ teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
KI ki podredni veznik
IZHAJA izhajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
IZ iz predlog; rodilnik
PRAKTIČNEGA praktičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
DELA delo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
JE biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
FREUDOVA Freudov svojilni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
PSIHOANALIZA psihoanaliza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
MENITA meniti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
DA da podredni veznik
RAZKORAK razkorak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
MED med predlog; orodnik
BAZIČNIMI bazičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, orodnik
IN in priredni veznik
APLIKATIVNIMI aplikativen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, orodnik
RAZISKAVAMI raziskava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, orodnik
IZGINJA izginjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
IN in priredni veznik
DA da podredni veznik
TUDI tudi členek
PROUČEVANJE proučevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
PRAKTIČNIH praktičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
PROBLEMOV problem samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
PRISPEVA prispevati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
K k predlog; dajalnik
RAZUMEVANJU razumevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, dajalnik
RAZVOJA razvoj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
OTROK otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Teorije v razvojni psihologiji
avtor: Marcela Batistič Zorec