V Sloveniji dodana vrednost na zaposlenega že dvajset let zastaja. Konec sedemdesetih let je bilo razmerje kazalca posedovanje uporaba znanja in razvitosti kot posledice tega med Zahodno Nemčijo in nami 3:1, danes je 6:1. Rast našega BDP niha v skladu s konjukturami Evropske unije. Kljub sprejetju nacionalnega raziskovalnega programa, ki ga je državni zbor sprejel pred štirimi leti, ni prišlo do 10-odstotne letne realne rasti proračuna ministrstva za znanost in tehnologijo (MZT), temveč se vsote, ki so mu namenjene, vztrajno zmanjšujejo od 3,77 odstotka leta 1992 do 2,95 odstotka leta 1995 na 2,59 odstotka leta 1999. Gibanje sredstev ministrstva za znanost in tehnologijo kot odstotek BDP pokaže to še bolj nazorno z 0,83 odstotka leta 1992 na 0,68 odstotka leta 1999. Ministrstvo za znanost in tehnologijo bo letos od predvidenih 24 milijard tolarjev proračunskega denarja porabilo za temeljne in aplikativne programe 8,1 milijarde tolarjev. To je komaj dovolj za uresničevanje nacionalnega raziskovalnega programa, po katerem naj bi prišlo pet do šest znanstvenih raziskovalcev na 10.000 prebivalcev, kar je tudi razmerje, ki velja za Evropo. Z omenjenim denarjem mora biti pokrit spekter različnih znanstvenih področji.