Rečeno je bilo, da program ni nekako orientiran glede tega, ali predvsem uporabna ali temeljna znanost. Zdi se mi, da je pri nas vendarle malo več poudarka na uporabni oziroma tako imenovani aplikativni znanosti. Potem so notri ugotovitve, koliko izumov, inovacij je v Sloveniji ostalo popolnoma neizkoriščenih, se ne aplicirajo itn. V zvezi s tem se mi zdi potrebno opozoriti na neko stvar, ki jo sicer strokovnjaki poudarjajo in najbrž gotovo drži. Tako bom rekel, seveda jih ne more biti ne vem koliko, ampak inovacij, izumov, dognanj je lahko zelo veliko. Če ni ustreznega okolja, to pa ne pomeni samo politične volje, ampak pomeni seveda ustrezno izobrazbeno raven, ustrezno odprtost duhov, da tako rečem, če ni v okolju te receptorske sposobnosti za te inovacije, to nič ne pomaga. Mi lahko uvozimo ne vem kakšno tehnologijo, če ni ljudi, ki bi bili na to tehnologijo prilagojeni, ne bo kakšne posebne koristi. To pa pomeni, da mora ob tem iti paralelno izobraževalni sistem in vlaganje vanj in tudi v kulturo v nekem širšem smislu, da se omogoči odprtost, ali kot bi rekli nekateri naši prijatelji - prostost duha ali kako se že temu reče. Zdi se mi, da je treba na to računati, da zgolj število izumov samo po sebi še nič ne pomeni.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Rečeno rečeno splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
da da podredni veznik
program program samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
nekako nekako splošni prislov; nedoločena stopnja
orientiran orientiran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
glede glede predlog; rodilnik
tega ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
predvsem predvsem členek
uporabna uporaben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
temeljna temeljen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
znanost znanost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pri pri predlog; mestnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, mestnik
vendarle vendarle priredni veznik
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
več več splošni prislov; primernik
poudarka poudarek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
na na predlog; mestnik
uporabni uporaben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
oziroma oziroma priredni veznik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
imenovani imenovan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
aplikativni aplikativen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, dajalnik
znanosti znanost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
notri notri splošni prislov; nedoločena stopnja
ugotovitve ugotovitev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
koliko koliko splošni prislov; nedoločena stopnja
izumov izum samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
inovacij inovacija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
v v predlog; mestnik
Sloveniji Slovenija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
ostalo ostati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
popolnoma popolnoma splošni prislov; nedoločena stopnja
neizkoriščenih neizkoriščen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
ne ne členek
aplicirajo aplicirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
itn. itn. okrajšava
V v predlog; mestnik
zvezi zveza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
potrebno potrebno splošni prislov; nedoločena stopnja
opozoriti opozoriti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
na na predlog; tožilnik
neko nek nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
stvar stvar samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
sicer sicer členek
strokovnjaki strokovnjak samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
poudarjajo poudarjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
in in priredni veznik
najbrž najbrž členek
gotovo gotovo splošni prislov; nedoločena stopnja
drži držati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
bom biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
rekel reči glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
seveda seveda členek
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, rodilnik, klitična naslonskost
ne ne členek
more moči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
biti biti pomožni glagol; nedoločnik
ne ne členek
vem vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
koliko koliko splošni prislov; nedoločena stopnja
ampak ampak priredni veznik
inovacij inovacija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
izumov izum samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
dognanj dognanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
zelo zelo splošni prislov; nedoločena stopnja
veliko veliko splošni prislov; nedoločena stopnja
Če če podredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
ustreznega ustrezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
okolja okolje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
ne ne členek
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
samo samo členek
politične političen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
volje volja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ampak ampak priredni veznik
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
seveda seveda členek
ustrezno ustrezno splošni prislov; nedoločena stopnja
izobrazbeno izobrazben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
raven raven samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ustrezno ustrezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
odprtost odprtost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
duhov duh samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
da da podredni veznik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
rečem reči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
če če podredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
v v predlog; mestnik
okolju okolje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
te ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
receptorske receptorski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
sposobnosti sposobnost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
za za predlog; tožilnik
te ta kazalni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
inovacije inovacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
nič nič nikalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
ne ne členek
pomaga pomagati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
Mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
uvozimo uvoziti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
ne ne členek
vem vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
kakšno kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
tehnologijo tehnologija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
če če podredni veznik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
na na predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
tehnologijo tehnologija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
prilagojeni prilagojen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
ne ne členek
bo biti pomožni glagol; prihodnjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
kakšne kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, množina, tožilnik
posebne poseben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
koristi korist samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
pa pa priredni veznik
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
mora morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ob ob predlog; mestnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
iti iti glavni glagol; dvovidski, nedoločnik
paralelno paralelno splošni prislov; nedoločena stopnja
izobraževalni izobraževalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
sistem sistem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
vlaganje vlaganje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
vanj vame osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, navezna naslonskost
in in priredni veznik
tudi tudi členek
v v predlog; tožilnik
kulturo kultura samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
v v predlog; mestnik
nekem nek nedoločni zaimek; moški spol, ednina, mestnik
širšem širok splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, mestnik
smislu smisel samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
omogoči omogočiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
odprtost odprtost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
kot kot podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
rekli reči glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
nekateri nekateri nedoločni zaimek; moški spol, množina, imenovalnik
naši naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik, množina svojine
prijatelji prijatelj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
prostost prostost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
duha duh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
že že členek
temu ta kazalni zaimek; moški spol, ednina, dajalnik
reče reči glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, dajalnik, klitična naslonskost
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
na na predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
računati računati glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
da da podredni veznik
zgolj zgolj členek
število število samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
izumov izum samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
samo samo členek
po po predlog; mestnik
sebi se povratni zaimek; mestnik
še še členek
nič nič splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
zapri
vir: Državni zbor Republike Slovenije
leto nastanka: 1994
vrsta besedila: Drugo
naslov: Seja Državnega zbora Republike Slovenije
avtor: neznani avtor