Lizbonska strategija, ki jo je Evropski svet sprejel marca 2000, predstavlja dolgoročno strategijo, katere glavni cilj je, da postane evropa do leta 2010 najbolj konkurenčno, dinamično in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, ki naj bi doseglo trajno gospodarsko rast z več ter boljšimi delovnimi mesti. strategija je bila v letu 2001 dopolnjena z ukrepi za urejanje okolja, tako da kot celota zdaj zajema tri področja oziroma stebre, in sicer gospodarstvo, socialo ter okolje. Vsa tri področja naj bi usklajeno delovala za hitrejši trajnostni razvoj unije. evropska komisija vsako leto v okviru rednega (t. i. spomladanskega) poročila, ki ga predloži evropskemu svetu, ocenjuje napredek posameznih držav članic pri uresničevanju ciljev lizbonske strategije. ocene so narejene na podlagi strukturnih indikatorjev za vsako državo članico in zajemajo področja gospodarske rasti, zaposlenosti, razvoja in raziskav, izobraževanja, okolja, socialne vključenosti ter gospodarskih reform. Ker je Komisija v enem od poročil ugotovila, da se unija ne približuje zadosti zastavljenim ciljem, so predsedniki držav in vlad držav članic marca 2005 na vrhunskem zasedanju v Bruslju potrdili reformo lizbonske strategije. Z reformo so kot prednostne postavili sledeče cilje: • zagotovitev višje in trajnejše gospodarske rasti v eu (3 % BdP do 2010); • ustvarjanje novih in boljših delovnih mest (pribl. 6 milijonov do 2010); • povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva; • pospešeno vlaganje sredstev v aplikativno znanost in tehnološki razvoj;