Storitev lahko razdelimo na dva ločena segmenta s stališča vanjo vključene programske opreme in še nadalje na dva načina lokacije podatkov in programske opreme. Uporabniki se lahko odločijo za »najem« poslovne programske opreme E-business suite 11i (ang.:E-business Suite Outsourcing), kar je lahko močno orožje v rokah Oracla pri pridobivajo novih uporabnikov, saj konkurenca tega modela ne nudi. Druga oblika storitve pa je »najem« baze podatkov Oracle 9i in/ali aplikacijskega strežnika Oracle AS9i (ang.: Oracle Technology Outsorcing), v kar je lahko z nekaterimi omejitvami vključena tudi aplikativna oprema neodvisnih izdelovalcev, vendar mora biti narejena na osnovi Oraclovih tehnologij. Najpopolnejša oblika storitve je primer, ko ima uporabnik vso programsko opremo in seveda tudi svoje podatke fizično locirane v Oraclovem podatkovnem centru v Teksasu (zaradi varnosti obstajata še dva rezervna podatkovna centra). V praksi to pomeni, da ima uporabnik pri sebi le »neumne« terminale in dovolj zmogljivo podatkovno vezo preko katero je povezan s podatkovnim centrom. Vse ostalo, vključno z vzdrževanjem strojne opreme prevzame Oracle. Druga nekoliko okrnjena različica pa je, ko ima uporabnik svoj lasten računalniški sistem torej svojo lastno strojno opremo oziroma se odloči za kak lokalni podatkovni center. V tem primeru so vsa »najeta« programska oprema in s tem tudi podatki locirani lokalno, Oracle pa dele storitve izvaja preko oddaljenega dostopa in podatkovnih vez. V bistvu je slednje omogočeno zaradi varovanja uporabnikov investicij v informacijsko tehnologiji, s tendenco da se tudi tak uporabnik preje ali kasneje odloči za popolnejšo obliko storitve. Lahko bi dejali, da je ta oblika nekje na sredini med obstoječim modelom, ko ima uporabni »vse« pri sebi in popolnim zunanjim izvajanjem.