Izbor različnih ansamblov, ki priobčujejo svoje umotvore in obvladanje glasbil pri ZKP-ju in so v zadnjem času uspeli prebiti plafon Zlate kasete, ne bi mogel biti bolj kaotičen, kot se je to zgodilo na letni kompilacijski kaseti. Henčki, Slaki in Mihelič ob Kvartetu DO delajo družbo Pankrtom, prostor med slovenskimi ekstremi pa pokrivajo slovenski pop bendi, ki kot da bi čakali priložnost, da sežejo z roko v roko legendarnim, že malce ostarelim harmonikarjem. Kaseta je sestavljena iz skladb, ki naj bi posamezne kasete ansamblov predstavili v najlepši luči, in zelo težko bi trdili, da bi drug izbor hitov lahko kaseto naredil kompleksnejšo. Nemogoče. Edino, kar bi lahko upravičilo izdajanje pričujoče kompilacije, je možnost, da se posamezne kasete zaradi velikega uspeha prodajajo še bolje. Zlata kaseta se gotovo ne bo. Po drugi strani pa je zoprno, če je kompilacija odsev tega, kar Slovenci najraje poslušajo, in ko gre za slovensko produkcijo, smo sami nad sabo lahko samo razočarani. Res je sicer, da kar nekaj ansamblov izdaja svoje izdelke pri drugih, manjših založbah, vendar pa je dejstvo, da se je med štirinajstimi zlatimi bendi znašel le en rokovski ansambel, lahko le žalostno, še bolj, če gre za Pankrte, ki so razpadli že pred davnimi leti. V normalno razvitih okoljih bi na listah najbolje prodajanih MC-jev, CD-jev ali LP-jev težko našli toliko novokomponiranih ansamblov, od katerih pa najmočnejšega slovenskega, Don Juana, niti ne najdemo na kaseti. Na B strani pa se zato znajde legendarna verzija narodno zabavne Po dekle v izvedbi Slakov, ki jo trenutno preigrava z velikim uspehom ravno Don Juan. Še sreča, da so se na plošči znašli Čuki in najboljša slovenska popevka v zadnjih letih Krokodilčki, ob tem pa nisem povsem prepričan, da na Helenini kaseti ne bi našli boljše stvari, kot je Poleti lastovka. Zmešnjava.