Sredi maja je šentjoški župnik Jože Mate blagoslovil nov kip sv. Jošta in obnovljeno kapelico na zahodni strani pokopališkega obzidja. Stara kapelica, ki jo v svojem vizitacijskem zapisu prvič omenja Janez Krizostom leta 1878, je bila desetletja brez svetnika, ker ga je izmaknil neki strasten italijanski “zbiratelj“ starin. Namesto njega je v niši kapelice dolga leta samevala Marijina slika, sam objekt pa je v svoj plašč pogube zavil zob časa. S sten je začel odpadati omet, iz ostrešja strešna opeka, težko dostopni kotički pod streho so postali zatočišče os. Nedavno tega pa so se domačini odločili, da ji vrnejo zunanjo podobo, kot ji pritiče, šentjoški jadralci pa še za postavitev novega kipa sv. Jošta. Kip je blagoslovil župnik pri sveti maši (17. maja), potem pa se je sprevod vernikov s kipom v procesiji sprehodil do prenovljene kapelice. Tam so ga slovesno umestili v nišo, na koncu pa je sledila še manjša zakuska. Sveti Jošt je bil sin bretonskega kralja v severni Franciji, ki je kot prestolonaslednik imel pred seboj lepo in slavno prihodnost. Toda okrog leta 640 se je odpovedal posvetnemu bogastvu in se predal pridigarstvu. V zadnjih letih svojega življenja je romal v Rim, umrl pa je okrog leta 670. Njegov življenjepis je v devetem stoletju prvič zapisal anonimni pisec, kmalu zatem pa je njegovo zadnje počivališče v francoskem SaintJosse-sur-Mer postalo za tristo let eno najbolj obleganih romarskih središč v Evropi. Sveti Jošt velja za zavetnika romarjev, popotnikov in ladjarjev, zato ne preseneča, da so ga za svojega patrona izbrali šentjoški jadralci. Gašper Tominc