Medtem so se na policijskem oddelku za pretepene ženske začeli kopičiti anonimni klici. Mnoge ženske so klicale v joku, za eno pa se je zdelo, kot da je v agoniji. Ihtela je, da jo je moški, ki bi ji moral pomagati, prisilil v analni seks in da krvavi. Hotela je povedati več, a se je slišalo samo še nekakšno prerivanje, nato pa je bila linija prekinjena. Verjetno je linijo prekinil njen mož, policija pa je imela sedaj vsaj prvo otiplivejšo sled. Lahko so začeli preverjati v vseh bolnišnicah in pri zdravnikih, če so tistega večera kakšni ženski nudili pomoč zaradi poškodbe anusa. Upali so, da jo je njen mož pustil oditi k zdravniku. Tistega večera je zaradi poškodb omenjenega dela telesa pomoč v Köbenhavnu iskalo kar devet žensk. Vendar pa so bila podrobnejša spraševanja policije pospremljena z molkom, grožnjami za tožbo zaradi vdora v zasebnost, v enem primeru pa tudi s histeričnim smehom. Vsekakor je bilo možno, da je ena od njih ženska, ki so jo iskali. Po besedah zdravnikov jih je imelo pet poleg omenjene poškodbe tudi poškodbe, ki so nastale zaradi pretepanja. Osem med njimi jih je bilo iz družin, ki so pripadale udobnemu srednjemu ali višjemu srednjemu razredu, vendar jih je bilo le