Po mnenju avstrijskih finančnih strokovnjakov se obe strani prepirata za prazen nič. Anonimna hranilna knjižica Avstrijcem (vsaj poštenim) ne prinaša nič pomembnega. Glede na to, da so tudi anonimne knjižice obdavčene s 25-odstotnim davkom na obresti in je davčni sistem usklajen tako, da si država v vsakem primeru vzame njej pripadajoči del, se grabežljivi roki državne blagajne ne morejo izogniti. Ker ima večina Avstrijcev anonimne hranilne knjižice pri isti banki kot žiro račun, tudi za banko niso anonimni. Edina prednost anonimnosti je, "da sosedje in sorodniki na noben način ne morejo izvedeti, koliko denarja ima stranka na knjižici". Večina Avstrijcev namreč zamenjuje anonimnost z bančno tajnostjo oziroma varovanjem bančnih podatkov. Finančni strokovnjaki so namreč mnenja, da bi bila anonimnost popolnoma brezpredmetna, če bi jo nadomestili z bolj učinkovito bančno tajnostjo. Avstrijske banke morajo dovoliti vpogled na račune svojih strank, če to od njih zahteva sodišče in je stranka v postopku preiskave. "Strah, da bi lastniki 26 milijonov anonimnih hranilnih knjižic, na katerih je trenutno v Avstriji okoli milijarda in pol šilingov, svoj denar prenesli kam drugam, je odveč," meni Adolf Wala, generalni direktor avstrijske nacionalne banke, "saj v sosednjih državah ni nobene možnosti anonimnega hranjenja denarja."