Tudi v drugih bankah, na primer v največji Bank Austria ali Raiffeisenbank, so bančniki posredovali veliko informacij, saj s 1. novembrom 2000, o tem smo poročali v Večeru, lahko odpre v Avstriji hranilno knjižico le tisti tuji ali domači varčevalec, ki se izkaže z ustreznim dokumentom (potnim listom, osebno izkaznico...). V zvezi s tem je Margit Schmid Weihs, pri Bank Austria na Dunaju zadolžena za stike z javnostjo, dejala, da je mogoče do 30. junija 2002 dvigovati prihranke z anonimnih hranilnih knjižic brez predložitve dokumenta, le z geslom, ki ga je treba vpisati na poseben formular. Banke bodo vodile anonimne vloge na posebnih računih. Velja omeniti, smo zvedeli v Bank Austria, da bodo morale banke od 30. junija 2002 sporočiti avstrijskemu centralnemu uradu za pranje denarja pri notranjem ministrstvu (EDOK) vsak dvig s še anonimne knjižice, na kateri je več kot 200.000 šilingov. "Podatkov nihče ne bo smel uporabiti v škodo varčevalca oziroma imetnika hranilne knjižice niti jih izročiti finančnim oblastem. In tudi po ukinitvi anonimnosti bo zagotovljena popolna varnost finančne sfere, kar je temelj naše bančne tajnosti," je dejala Margit Schmid Weihs. Dodala je še, da v bankah ni preplaha, ljudje so se disciplinirano odzvali na ukrep, ni se zgodilo, da bi kdo "zaprl" svojo knjižico. "Mnogi so nanje celo vlagali, kajti obresti so bolj ugodne - za vloge na vpogled so 3-odstotne, za kapitalske depozite pa 4-odstotne," je dejala dunajska banč-nica.