Resnici na ljubo je treba povedati, da se Avstrija v zadnjem trenutku odloča za spremembo zakonodaje na tem področju, saj ji je na pobudo najmočnejših industrijskih držav G7, mednarodna agencija za boj proti pranju denarja pri OVSE s sedežem v Parizu, postavila ultimat, po katerem mora alpska republika do 20. maja predstaviti predlog zakona o ukinitvi anonimnega varčevanja. V nasprotnem primeru jo bodo 15. junija letos izključili iz te ustanove. Ultimat zahteva, da Avstrija najkasneje do 1. julija 2002 odpravi vse anonimne bančne račune, obenem pa mora do konca junija odstraniti vse anonimne varčevalne možnosti in tudi deklarirati doslej brezimenske oblike varčevanja. Za ukinitev te avstrijske posebnosti se je dalj časa zavzemala tudi Evropska unija in je že vložila tožbo pri Evropskem sodišču. Tako agencija kot EU sta svoje zahteve utemeljili s trditvijo, da se prek anonimnih varčevalnih knjižic perejo velike količine denarja, čemur je Dunaj oporekal z argumentom, da so na 20 milijonih anonimnih računov v glavnem manjše vsote denarja. Mnenja o tem, koliko so anonimne varčevalne knjižice res primerne za pranje denarja, so vsekakor različna, velja pa, da se tudi imetniki anonimnih knjižic v Avstriji ne izognejo davkom, saj je država že leta 1993 povečala davek na donos kapitala in istočasno uvedla končno obdavčitev, kar pomeni, da 25-odstotni davek odvaja že banka sama. Hkrati velja pravilo, da se mora identificirati vsakdo, ki položi več kot 200.000 šilingov gotovine. V lanskih bančnih statistikah piše, da je višina varčevalnih vlog okoli 120 milijard evrov, od tega je kar 90 odstotkov anonimnih.