O stiski, v kateri so se znašli trgovci, smo nekaj besed spregovorili tudi s sekretarjem Sindikata delavcev trgovine Slovenije Sandijem Bartolom, ki nam je povedal, da je največ kršitev povezanih z nevzdržnim delovnim časom, ki delavcem ne omogoči dnevnega, tedenskega in letnega počitka, to pa pri številnih delavcih že pušča resne bolezenske posledice, da o razdoru družinskega življenja in težavah pri varstvu otrok niti ne govorimo. “Zagotavljamo, da spoštujemo delovnopravno zakonodajo; naši delavci delajo 40 ur na teden,” pa nam je v pismu zagotovil Marjan Sedej, član uprave Mercatorjevega poslovnega sistema. Med drugim je povedal tudi to, da imajo Mercatorjevi centri, ki poslujejo ob nedeljah, v šestih urah obratovanja večji promet, kot je povprečen tedenski promet. “Naše poslanstvo je torej izpolnjevanje želja, potreb in pričakovanj kupcev; obratovalni čas pomeni prilagoditev zahtevam kupcev in tržišča« je še dodal. Prav tako nam je zagotovil, da delavci v Mercatorju ne delajo več kot 40 ur na teden in dodal: “Naši izračuni so pokazali, da morajo naši trgovci na leto delati ob nedeljah 72 ur oziroma na mesec 6 ur. To pa pomeni, da pride vsak trgovec za nedeljsko delo na vrsto enkrat na mesec. Na račun dela v nedeljo pa so naši zaposleni na dogovorjeni dan v tednu prosti 24 ur.” Zaradi obratovanja prodajaln ob nedeljah imajo zaposlenih tudi več delavcev. “Pritožb zaposlenih čez nedeljsko delo pri nas ni prav veliko,” nam je zagotovil Marjan Sedej. S temi besedami je zanikal pritožbe v pismih Mercatorjevih trgovcev. Sandi Bartol pa nam je povedal malce drugačno zgodbo: “Plače zaposlenih se izplačujejo z velikimi zamudami, pri majhnih delodajalcih pa celo ne v tolarski vrednosti, pač pa v denarnih bonih. Tudi druge pravice iz kolektivne pogodbe, kot je regres za letni dopust, se izplačujejo v bonih, ki so jih delavci za nakup blaga dolžni unovčiti pri svojem delodajalcu. Vse več je kršitev tudi na področju varnosti pri delu. Tudi odnosi delodajalcev do delavcev so povsem porušeni. Širi se sistem ustrahovanja, pritiskov in groženj z odpusti. Več kot 90 % vseh na novo zaposlenih delavcev sklepa delovno razmerja za določen čas in zaradi takega delovnega razmerja so delavci vsak dan pod stresi in pritiski, da ne zgubijo še tega bornega zaslužka.« Marjan Sedej pa je povedal, da v Mercatorju redno opravljajo anonimne ankete, s katerimi ugotavljajo zadovoljstvo svojih delavcev. Število točk je, kot pravi, v skladu s standardom ISO zelo veliko. Za mnenje o tej žgoči problematiki pa smo povprašali tudi ministrico za gospodarske dejavnosti Teo Petrin. Glede obremenjenosti delavcev v trgovinah zagotavlja, da zaposleni v trgovini niso nič bolj obremenjeni in nič bolj izpostavljeni kršitvam delovnopravne zakonodaje kot delavci v drugih pridobitnih dejavnostih, ki poslujejo ob nedeljah in praznikih. Zaposleni v trgovini, ki delajo ob nedeljah in praznikih, zajemajo 2 % vseh, ki so v Sloveniji na delu ob teh dneh. Kar se tiče pritožb zaposlenih, ki pravijo, da delodajalci kljub podaljšanemu času niso zaposlili novih delavcev in da ne dobivajo plačanih nadur, ministrica odgovarja: “Po predlogu Ministrstva, ki je dan v obravnavo delovni skupini, zadolženi za pripravo spremembe 17. člena Zakona o trgovini, ki jo sestavljajo predstavniki delodajalcev (GZS) in delavcev (sindikati), smejo trgovske prodajalne obratovati v nočnem času ter ob nedeljah, praznikih in dela prostih dneh samo v primeru, če trgovec za delo v tem času izplača delavcem prodajalne ustrezen dodatek, če zaradi obratovanja v tem času zaposli dodatne delavce in če izpolnjuje obveznosti do delavcev prodajalne, ki so določene z delovnopravno zakonodajo. Trgovec bi po predlogu smel določiti obratovanje v nočnem času, če poleg naštetih pogojev izpolnjuje tudi obveznosti, določene z zakonodajo s področja varstva pred hrupom. Prav tako pa bi se delavcem povečal dodatek za nočno, nedeljsko in praznično delo s sedanjih 50 na najmanj 100 odstotkov, razen če kolektivna pogodba že ne določa višjega dodatka za delo ob posameznih dneh.” Ustavno sodišče je namreč odločilo, da se razveljavi 17. člen Zakona o trgovini, ki ureja obratovalni čas v trgovskih prodajalnah. Hkrati pa je Ustavno sodišče razveljavilo tudi pravilnik o obratovalnem času, tako da bosta oba nehala veljati 28. julija 2002. Po novem pravilniku o obratovalnem času, ki je začel veljati marca lani (in bo veljal do 28. julija), pa je to, kdaj in koliko ur delavci delajo, interni dogovor med njimi in delodajalci. Ti s tem pravilnikom niso zavezani, da morajo zaradi podaljšanega obratovalnega časa zaposliti nove trgovce. Tako so lani inšpektorji izvedli posebno akcijo, v kateri so ugotavljali, kako trgovska podjetja spoštujejo delovnopravno zakonodajo. Pri sindikatu so nam poročilo Inšpektorata RS za delo pojasnili takole: “Inšpekcija, ki je opravila nadzor pri 295 delodajalcih, je v 254 primerih ugotovila, da gre za enormne kršitve pravic delavcev, to pa kaže, da je izvajanje pravic delavcev iz zakonodaje in kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine katastrofalno.« To v odstotkih pomeni, da delovnopravno zakonodajo krši skorajda 90 odstotkov delodajalcev! O kršitvah delovnopravne zakonodaje smo povprašali tudi ministrico Petrinovo in povedala nam je: “V večjih nakupovalnih središčih so glede na ugotovitve predhodnih inšpekcijskih pregledov delodajalci izboljšali stanje uresničevanja pravic delavcev. Tudi glede na posamezna območja v Sloveniji je pri uresničevanju delovnopravne zakonodaje v dejavnosti trgovine moč zaznati občuten napredek. Kljub temu je inšpektorat v okviru omenjene akcije, ki se je nanašala na dejavnost trgovine na drobno, v kateri je 12 000 prodajaln, ugotovil 254 kršitev delovnopravne zakonodaje. Ob tem je med drugim ugotovil, da številni delodajalci kršijo predpise zaradi nepoznavanja normativne ureditve tega področja. Iz poročila je moč zaznati povezanost med podaljšanim obratovalnim časom in kršitvami delovnopravne zakonodaje predvsem pri zaposlovanju, delovnem času in nadurnem delu, plačah in dodatkih ter odmorih, počitkih in letnem dopustu.” Plače pa kljub temu, da trgovci delajo tudi ob nedeljah, praznikih in nemalokrat tudi ponoči, niso visoke. “Plače delavcev v trgovini realno zaostajajo že peto leto, dobiček dejavnosti pa se je realno povečal za več kot 100 %, to pa kaže, da se zaradi podcenjene in preobremenjene delovne sile kopičijo dobički delodajalcev oziroma njihovih lastnikov, delavci pa pri tem dobičku v ničemer ne sodelujejo. Delodajalci zavračajo pogajanja s Sindikatom delavcev trgovine Slovenije za povišanje osnovnih plač zaposlenim, saj je denimo zdaj izhodiščna plača prodajalke za 345 SIT nižja, kot je minimalna socialna plača v Republiki Sloveniji,” ugotavlja Bartol.