ki so nemara navzven videti neznatni, smešni. Eden med njimi je tudi ta, da imamo med sabo štiri urednice, ki odločilno oblikujejo delo revije. V naši falokratski literarni sceni je velika reč, da ženske pri literarnih revijah ne nastopajo samo kot tajnice! Menda boste pisali za Playboy. Lahko poveste nekaj o poplavi trendovskih revij? Playboy je pač blagovna znamka z dvema platema. Na eni strani seksploatacija, izkoriščanje ženske, pretvarjanje v objekt, kar mi je tuje, po drugi strani pa imaš hkrati, tako v hrvaškem, slovaškem, tudi v ameriškem Playboyu ravni, ki Sloveniji manjkajo, liberalnost, odprtost, boj za pravice do drugačnosti. Torej linije, ki so navidezno nezdružljive, pa bi morale biti prav zato Slovencem blizu. Pri nas imaš lahko namreč v isti reviji, recimo Glamurju, tekste, ki so izrazito levičarski, celo bolj levičarski kot v kateremkoli drugem slovenskem tiskanem mediju, hkrati pa celoten aparat multinacionalk in kapitalizma v svoji najostrejši obliki. Ves ta blagovni fetišizem, reklame za neuporabne in zdravemu razumu žaljive potrošne predmete, ki jih človek zaradi umetno ustvarjenih potreb navsezadnje hoče kupovati. In enako je na drugem koncu te medijske pahljače, pri študentskem časopisu Zofa, kjer je položaj enak. Teksti so anarhistični, multinacionalke pa z objavljanjem oglasov omogočajo, da ti teksti izhajajo. To je zanimiv slovenski fenomen združevanja skrajnosti. Uspešno izvažamo Avsenike na eni in Laibache na drugi strani, nimamo pa nobenega dobrega urbanega pop benda. Te uvažamo s Hrvaške in to v vsako televizijsko oddajo. Kje vidite bistven razkorak med starejšo in najmlajšo generacijo; in koliko nova generacija prispeva k vključevanju literature v življenje? Trudimo se, ne zato, ker bi mislili, da moramo, ampak zato, ker smo tudi sami del živega življenja. Literatura nastopa po diskotekah, pivnicah in tam preizkuša moč književnosti v živo. Doživljamo zelo zanimive zadeve, saj pridemo nekam, kjer v zvočnikih nabijajo Deep Purple, ljudje kvartajo, popivajo, treskajo prazne vrče piva po mizah, ampak ko nastopimo, se zgodi določen stik. Nekateri so pripravljeni pustiti svoj čik, odmakniti pijačo in poslušati, kar bo pesnik povedal. Stara slovenska paradigma, da je ustvarjalec lahko le nekdo, ki je nerazumljen ljudem, se počasi razkraja. Pa vendar, če se spet primerjamo s Hrvaško, so tam pisatelji in pesniki začeli malone nadomeščati estradne zvezde, nastopajo v popularnih medijih kot je Globus, celo Gloria in deloma tudi s tem prispevajo k razcvetu tamkajšnje literarne scene. No, Aleš Debeljak se je pojavil že v nemara vseh trendovskih revijah in še na