Koncept leksikona, ki naj bi izšel pri zagrebški založbi Arkzin, je dobrih deset let pozneje videti nekoliko drugače - sestavljen naj bi bil iz treh delov, prvi del naj bi zapolnjevala leksikografska gesla in zgodovinska dejstva o skupni jugoslovanski preteklosti; v drugem delu bi priobčili na medmrežju zbrane osebne vtise in intimna razmišljanja o predmetih iz jugoslovanskega vsakdanjika, vendar se avtorji zavedajo, da ta medij že vnaprej določa sodelovanje le ene vrste občinstva - računalniško pismene 20- do 30-letnike - kar si bodo prizadevali popraviti. Tretji del pa bi bili avtorski prispevki oziroma daljši eseji izpod peresa znanih piscev iz vseh nekdanjih republik in pokrajin. Med slovenskimi imeni Dejan Kršić upa na sodelovanje z Marcelom Štefančičem ml. ali Alešem Debeljakom. Izdajo bi oplemenitilo slikovno gradivo, ki je po Kršićevih besedah za zdaj »v fazi prvotne akumulacije«. Vso zbrano dokumentacijo bo treba natančno strokovno pregledati, saj se rado zgodi, da se ljudje v svojem spominjanju mimogrede zmotijo za kako desetletje. Urejanja dokumentacije v prostorih Arkzina naj bi se lotila neka zagrebška novinarka, v Amsterdamu, kjer je drugo žarišče priprav, pa imata redakcijsko delo na skrbi Adrićeva in Matić. Nad projektom bedi Dubravka Ugrešić, ki si za leksikon prizadeva zagotoviti kakšno denarno podporo, morda iz proračuna Inštituta za južnoslovanske študije v Londonu. Predvidoma naj bi izšel v dveh različicah - v angleščini in v jeziku, ki se je nekoč imenoval srbohrvaščina.