Epta - Založba najlepših slikanic in knjig je šest mesecev po izidu izvirnika 12. decembra (oziroma 11. decembra zvečer) izdala peto knjigo J. K. Rowling o Harryju Potterju Feniksov red v prevodu Jakoba J. Kende . Nekaj dni prej je v sodelovanju s Centrom za izobraževanje in usposabljanje na gradu Bogenšperk pri Litiji pripravila okroglo mizo na temo branja, ki so se je udeležili Manca Košir, Aleš Debeljak, Ludvik Horvat in Margareta Dolinšek Bubnič . Strokovnjaki so med drugim ugotovili, da večplastnost in kompleksnost strukture knjig o H. Potterju pripeljeta bralca do tega, da intenzivneje in bolj koncentrirano bere, A. Debeljak, profesor na Fakulteti za družbene vede, je med drugim poudaril, da knjige o Potterju niso izključno namenjene otrokom, ampak so zelo priljubljene tudi med odraslimi po vsem svetu; ta fenomen je skušal obrazložiti s tremi osnovnimi atributi - razburljivostjo, toplino in humorjem, ki slonijo na čvrsto postavljeni arhetipski zgodbi. Margareta Dolinšek Bubnič, strokovnjakinja za neverbalno komunikacijo, zdravnica in specialna pedagoginja iz Eptinega Centra za izobraževanje in usposabljanje, je poudarila, da knjige o Potterju na različne načine zaposlujejo bralca: otroci se lahko izražajo v jeziku zgodbe in ob tem pripovedujejo o sebi, o svojem doživljanju sveta. Tako nastaja dialog, ki je ključen za razvoj skladne osebnosti. To, da nekdo knjigo prebere tudi zato, da bi lažje vzpostavil dialog z drugim, kaže na njegovo spoštovanje in upoštevanje drugega. Za vzgojitelje predstavlja to odgovornost, saj jim knjiga odpira vrata v otrokov oziroma mladostnikov svet, to pa je pomembno, saj se ravno mladostniki radi odmikajo od odraslih, se zapirajo vase in skrivajo za računalniške ekrane. H. Potter odpira vrata te izolacije, omogoča vstop v svet drugega; ta vrata so široko odprta in svet, ki se odpira za njimi, je zelo jasen, razumljiv in večplasten ter neposredno govori. - S knjigami o Harryju Potterju, ki so že zdavnaj postale globalni fenomen, je povezano veliko impresivnih številk: po vsem svetu so doslej prodali že več dvesto petdeset milijonov knjig, prodajajo jih v dvesto državah in so prevedene v šestdeset jezikov, v Sloveniji jih je doslej šlo med kupce skoraj sedemdeset tisoč. Medomrežna knjigarna Amazon.com je do izida izvirnika Feniksovega reda prejela 1,3 milijona prednaročil, to je bil absoluten rekord v spletni prodaji, s podobnim v manjšem merilu pa se lahko pohvali tudi elektronska knjigarna Mladinske knjige Emka.si: Feniksov red je v ponudbi te knjigarne od 5. decembra, v petih dneh pa je knjigo naročilo več kot dvesto bralcev. Prvo naklado Feniksovega reda je založba natisnila v nakladi 15.000 izvodov, polovica naklade je že prodana, v Epti pričakujejo, da bo knjiga razprodana še pred novim letom in za začetek prihodnjega leta že načrtujejo 1. ponatis. Feniksov red obsega 720 strani, vodstvo založbe pa se je odločilo, da jo natisnejo na lažjem in tanjšem papirju, da se ne bi ponovili problemi kot v tujini, kjer so imeli otroci bolečine v rokah zaradi več kot kilogram težke knjige. Kot je v prvi decembrski številki poročala britanska založniška revija The Bookseller, so tudi prevajalci knjig J. K. Rowling marsikje postali slavne osebnosti, saj se avtorica le nerada udeležuje predstavitev svojih knjig in prevodov, zato za medije poskrbijo kar oni. Na nedavni konferenci Mednarodne federacije prevajalcev v Parizu so tudi o svojih zagatah spregovorili ravno prevajalci H. Potterja: tajska prevajalka Sumalee Bumroongsook je na primer za peto knjigo imela pet mesecev časa, norveški prevajalec Hoverstad le dva, katalonska prevajalka Laura Escorihuela za drugo knjigo le mesec dni časa, slovenski prevajalec Jakob J. Kenda pa je izjavil, da je razmišljal, da bi odnehal, saj štirinajsturno prevajanje na dan ni bilo več zabavno. Tudi s plačilom za prevod je od države do države različno: nekaterim prevajalcem je družba Warner Bros. hotela vsiliti svoje posebne pogoje, nekateri so sprejeli 0,5 odstotka od prodaje, nekateri so zavrnili celo 1,5 odstotka, večinoma pa jim je prevajanje prineslo več denarja kot druge knjige. Norveški prevajalec je tako zaslužil trikrat več kot sicer (30 odstotkov več od običajnih 24 evrov za stran! in še poseben dodatek za kratek rok oddaje), katalonska prevajalka se je morala zadovoljiti z osmimi evri na stran in enim odstotkom od prodaje, slovenski prevajalec pa je prejel predujem pet tisoč evrov, gre pa mu še 1,5 odstotka od prodaje. In če omenjamo številke: slovenski prevod je v prodaji za 9000 tolarjev, zgolj za primerjavo nekaj drugih cen: Amazon.com 17,99 dolarja (okrog 3500 SIT), Amazon.co.uk 8,49 britanskega funta (okrog 2800 SIT), Algoritam.hr 179 hrvaških kun (5600 SIT), Amazon.de 28,50 evra (6700 SIT), Proxis.nl 23,95 evra (5700 SIT), Amazon.fr 26,60 evra (6300 SIT), Vltava.cz 339 čeških kron (2500 SIT), Amazon.ca 25,80 kanadskega dolarja (3800 SIT), Human & Rousseau 159,95 južnoafriškega randa (4800 SIT).